Slovenija ostaja na 37. mestu lestvice svetovne konkurenčnosti

Ljubljana – Na svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja švicarski inštitut IMD, je Slovenija letos obdržala 37. mesto med 63 ocenjenimi državami in bila s tem med manjšino članic Unije, ki uvrstitve niso poslabšale. Od leta 2014, ko smo padli na 55. mesto, se je skupna uvrstitev naše države izboljšala za 18 mest.

Na lestvici najkonkurenčnejših držav je prej tretjeuvrščeni Singapur s prvega mesta izrinil ZDA, v prvi deseterici pa so še Hongkong, Švica, Združeni arabski emirati, Nizozemska, Irska, Danska, Švedska in Katar. Med novimi članicami Unije so pred nami Litva (29.), Češka (33.) in Estonija (35.), na drugi strani je sosednja Hrvaška na dnu lestvice na 60. mestu, za njo zaostajajo le Argentina, Mongolija in Venezuela.

Glavne konkurenčne prednosti in dejavniki privlačnosti naše države so predvsem izvoz in velika vpetost v mednarodno trgovino, usposobljena delovna sila, zanesljiva infrastruktura, cenovna konkurenčnost, kakovost izobraževanja in družbeni okvir (dohodkovna enakost, varna družba, enakost med spoloma).

Glavne slabosti, kjer se uvrščamo med zadnjih deset držav na lestvici, pa ostajajo fiskalna politika, predvsem visoke davčne obremenitve, majhen obseg mednarodnih investicij in urejenost trga dela, ugotavljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER), kjer so v sodelovanju z Javno agencijo Spirit in ekonomsko fakulteto pripravili poročilo o Sloveniji. To zajema tudi anketo med 100 slovenskimi menedžerji.

Slovenija je sicer lani na vseh področjih izboljšala uvrstitev na lestvici poslovne učinkovitosti, izjema je le trg dela. Pri učinkovitosti srednjih in malih podjetij je naša država na visokem 16. mestu, med prednostmi so tudi agilnost podjetij (22.), nagrajevanje menedžerjev (23.) in odzivnost podjetij (24.), med slabostmi pa vajeništvo v podjetjih (60.), delovanje nadzornih svetov (59.) in javna kredibilnost menedžerjev (56. mesto).

Kar zadeva samo gospodarsko uspešnost, so prednosti Slovenije izvoz blaga v BDP (7. mesto), realna rast bruto naložb (9.), stopnja mednarodne trgovinske integracije (11.), realna rast BDP (12.), stopnja brezposelnosti mladih (16.) in nizka stopnja inflacije (17.), konkurenčne slabosti pa so zlasti slabša odpornost proti gospodarskim ciklom (42. mesto), obseg investicij v osnovna sredstva (48.) in zaloga vhodnih neposrednih tujih naložb v BDP (47.).

Pri vladni učinkovitosti je Slovenija lani napredovala z 42. na 39. mesto, delno tudi zaradi boljše poslovne zakonodaje in zmanjšanja števila postopkov za ustanovitev podjetja. Menedžerji so tudi bolje ocenili preglednost dela vlade in bonitetno oceno države, a na drugi strani se je poslabšala njihova percepcija korupcije, davčne obremenitve ostajajo visoke. Glavne slabosti pri vladni učinkovitosti so tako visoki prispevki za socialno varnost (kjer smo na predzadnjem, 62. mestu), visoka efektivna davčna stopnja dohodnine (58.), upravljanje podjetij v državni lasti (56.) in delovna zakonodaja (53.), med prednosti pa štejejo enakost pri porazdelitvi dohodka (visoko 2. mesto), število postopkov za ustanovitev podjetij (7.) in stopnjo davka na dobiček (12.), uvozne dajatve (14) in državne subvencije (17. mesto).

Slovenski izzivi za naprej

In kako naj Slovenija odpravi eno svojih glavnih šibkih točk, slabo odpornost proti gospodarskim ciklom? Predvsem s povečanjem vladne in poslovne učinkovitosti, priporoča Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Za povečanje konkurenčnosti države bi morali po njegovem povečati tudi obseg naložb v BDP in zvišati produktivnost z večjim izvozom visokotehnoloških izdelkov. Prostor za izboljšanje je tudi pri povečanju inovativnosti, kjer smo pod povprečjem Unije, večjem sodelovanju podjetij in univerz in učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev.

Med prihodnjimi izzivi Slovenije ostajajo tudi posodobitev državne uprave, izboljšanje delovnopravne zakonodaje in davčno prestrukturiranje z uvedbo nepremičninskega davka in davčno razbremenitvijo dela. Zelo dobrodošla bi bila socialna kapica, ki bi stimulirala najbolj produktivne in izobražene kadre. Pri infrastrukturi, kjer se Slovenija uvršča razmeroma visoko, okoli 30. mesta, pa bi morali poskrbeti zlasti za posodobitev železniškega in letalskega transporta, digitalno preobrazbo, celovito zdravstveno reformo in izboljšanje okoljske zakonodaje.