Slovenija bo tekmovala za deficitarne kadre

Podjetja na pomanjkanje določenih kadrov opozarjajo že dolgo, a težave na tem področju že postajajo alarmantne in lahko vplivajo celo na gospodarsko rast. Za rešitev tega problema ne bo dovolj le davčna razbremenitev dela, ampak bo treba kadre iskati tudi v tujini, ugotavlja Igor Knez z Gospodarske zbornice Slovenije.

Ali smo pri problemu kadrovske že dosegli točko, ko to lahko začne zavirati gospodarsko rast?

Demografske spremembe so živa stvar in so pred nami. Dejstvo je, da na trg prihaja generacija 20.000 mladih, hkrati 30.000 delavcev zaradi upokojitev odhaja. Razlika je torej 10.000 na leto, in to se pozna, še posebno zdaj, ko imamo gospodarsko rast. S tem se takoj pojavi problem, kje najti teh 10.000 manjkajočih delavcev. V Sloveniji imamo še vedno okoli 80.000 brezposelnih, zato se zdi, da noben delodajalec ne bi smel imeti težav, a žal ni tako. Že več kot leto dni se številne dejavnosti spopadajo s pomanjkanjem nekaterih poklicev. To pomeni, da določenih kadrov preprosto ni, in če jih na domačem trgu ni, nam preostane le, da pogledamo čez mejo. To pomeni, da moramo začeti aktivno spodbujati iskanje tujih kadrov.
Slovenija namreč danes za kadre tekmuje z Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Poljsko in drugimi državami, ki imajo enako težavo kot mi: pomanjkanje kadrov. Če hočemo biti uspešni, moramo torej biti boljši v iskanju in pridobivanju kadrov. Če mora slovensko podjetje na delovno dovoljenje za tujega delavca čakati štiri, pet mesecev, slovaško pa ga dobi v mesecu dni, je odločitev za delavca preprosta, še posebno če gre za podobna plačna razmerja. In mi glede tega zaostajamo.
Slovenska podjetja se za zdaj še znajdejo, je pa res – in to se je že izpostavljalo ob prihodu Magne v Hoče – da iskani profili od sedanjih delodajalcev odhajajo v Magno. In to je problem slovenskega gospodarstva, ki si že začenja krasti kadre. To je seveda spodbudno za rast plač in te rastejo, ampak če ne bomo sprejeli potrebnih ukrepov, to lahko postane velika težava tudi za nadaljnjo rast. Nekaj ukrepov je že bilo sprejetih, za nekatere pa se zdi, da čakajo na novo vlado ali pa se gibljejo v megli, denimo zaposlovanje tujcev. Na zavodu za zaposlovanje že od konca lanskega leta zaznavajo veliko povečanje prošenj za izdajo delovnih dovoljenj. Odziv države je prepočasen. In če bomo tako delovali, bodo še tisti, ki pridejo, odšli. Treba je vedeti, da je Slovenija za marsikoga zdaj le odskočna deska za EU.

Kje so največje težave s pomanjkanjem kadrov? So to še vedno visokoizobraženi tehnični kadri ali so problem že tudi poklicni delavci?

Na visokotehnološkem področju je, kot ugotavlja analitika na GZS, vse večje pomanjkanje inženirjev in kadrov iz informacijske tehnologije. Mi te kadre sicer zelo poudarjamo, ker prinašajo najvišjo dodano vrednost, a problem niso le ti. Primanjkuje nam tudi voznikov, pekov, mesarjev, čevljarjev, papirničarjev... Logistika je, denimo, v Sloveniji zelo močna panoga in domačih kadrov že kar nekaj časa primanjkuje.

Vaš kolega s tega področja je pred kratkim poudaril, da se prvič dogaja, da se na razpise ne prijavi nihče. Kako alarmantno je to?

Prostega slovenskega kadra v logistični dejavnosti skoraj ni več. Zelo dolgo se že črpa balkanski bazen, ampak ta tudi usiha, ker smo vsi črpali iz njega. Izobrazbena struktura se počasi spreminja, saj so se vpisi v poklicne in srednje šole, torej ne v gimnazije, povečali in dosegli normalno raven, ampak to bo opazno šele čez štiri, pet let, ko bodo ti mladi prišli na trg. Gospodarstvo pa delavce potrebuje danes.

Marsikdaj se izkaže, da za nekatera dela ni interesa tudi zato, ker so plače še vedno razmeroma nizke. Zdi se, da se pomanjkanje kadrov še vedno ne pozna veliko na plačah. Bi morali tudi delodajalci storiti več?

Mislim, da ni mogoče trditi, da se plače ne zvišujejo. Podatki analitike GZS kažejo, da plače rastejo nad inflacijo, in to v vseh dejavnostih, in mislim, da se to ne bo ustavilo. Je pa vedno vprašanje, koliko je še mogoče dati, tu je treba iskati neko ravnotežje med sredstvi za naložbe, koliko pripade zaposlenim in koliko kapitalu. Mislim, da plače tudi niso več neki ključni vzrok, zakaj se brezposelni ne zaposlijo, ampak so med njimi ranljivejše skupine in takšni, ki potrebujejo drugačno usposabljanje. In kot rečeno, podjetja pa delavce potrebujejo danes.
Hkrati pa nenehno poslušamo o begu možganov, predvsem mladih. Podatki kažejo, da so med tistimi, ki odhajajo, predvsem visokokvalificirani, prihajajo pa predvsem nižje kvalificirani. Zato se mora aktivna politika priseljevanja ukvarjati tudi s tem problemom, kako naše visokoizobražene in druge kadre spet privabiti v Slovenijo. Tu pa je najbrž največji poudarek na davčni politiki, ki bo omogočila tudi višje neto plače. Seveda mora svoj del z izboljšanjem produktivnosti prispevati tudi gospodarstvo, da bodo te plače lahko še višje.
 

Igor Knez FOTO: Leon Vidic

Kje pa so še možni kadrovski bazeni poleg balkanskega, kjer smo še lahko konkurenčni?

Država, ki nam je najbliže in kamor bi lahko posegli, je Ukrajina. Ampak tudi tam nismo edini, saj je ta država denimo bližje Poljski, kjer že dela okoli dva milijona Ukrajincev. Z Ukrajino imamo sklenjen tudi sporazum, da ne potrebujejo vizuma za zaposlovanje njihovih državljanov. Poleg tega so tukaj še Makedonija, Črna gora in Albanija, a vprašanje je, ali so tam kadri, ki jih Slovenija potrebuje. Odgovor je še vedno v precej bolj oddaljenih državah, denimo v Aziji, kar je že veliko bolj zapleteno, saj so jezikovne ovire še precej večje. Izziv bo ne le, kako pritegniti te kadre, ampak kako jih tudi zadržati, da ne bodo pobegnili v druge evropske države. Tu potrebujemo tudi ustrezno politiko priseljevanja, ki bo omogočala tudi prihod družin.

Znotraj EU velja prost pretok delovne sile, za Hrvaško pa imamo določeno prehodno obdobje do konca junija. Kako pomembna je ta sprostitev?

Vsaka država je pomembna. Glede zaposlovanja tujcev smo pozivali tako vlado kot ključna ministrstva, naj odpravijo prehodno obdobje za Hrvaško, in to smo dosegli. Zakon je bil sicer predlagan, a ni bil sprejet v državnem zboru. To je zelo pomembno predvsem za slovenska območja ob meji s Hrvaško, kjer bodo lahko iskali delavce čez mejo. Vendar to ne bo rešilo problema, saj veliko ljudi iz Hrvaške že dela v Sloveniji, tudi v Krki in drugih uglednih podjetjih. Sklenjen je bil tudi sporazum s Srbijo, ki še ni bil ratificiran in upamo, da se bo to zgodilo pod novo vlado.

Dolgotrajnost postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj je problem že več let in očitno se še stopnjuje. Zakaj to traja toliko časa?

Mi na to opozarjamo že dolgo. Del tega problema naj bi rešila zakon o spodbujanju investicij in dopolnitev zakona o zaposlovanju tujcev, in sicer za visokokvalificirane kadre in najboljša podjetja z visoko dodano vrednostjo po načelu rdeče preproge. Zavod za zaposlovanje naj bi bil razbremenjen dela nalog, ker bodo ta podjetja v posebnem registru. Hkrati bodo zavezana, da bodo novim delavcem zagotavljala vsaj povprečno plačo, zato se dampingi ne bi dogajali. Za podjetja, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, bo treba nekaj narediti na pospešitvi postopkov, saj podjetja čakajo po štiri mesece, in to se še podaljšuje zaradi vse več vlog. Predlagali smo, na primer, pripravo jasnih navodil, za delodajalce, upravne enote, zavod za zaposlovanje, ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za zunanje zadeve. Se pa zdi, da v tem predvolilnem času za to ni prave odločnosti.

Delodajalci so se že več let poskušali otresti starejših od 55 let, ki so sicer težje zaposljivi. Postajajo zdaj ob pomanjkanju kadrov ti delavci spet bolj zanimivi, saj imajo izkušnje?

Lani smo na Vrhu slovenskega gospodarstva obravnavali tudi to temo. Skupine starejših od 55 let imajo gotovo izjemne izkušnje, vendar je treba tudi tam zagotavljati nenehno izobraževanje in prilagoditi tudi pogoje dela za starejše, da bodo ti zaposleni lahko dlje in bolj plodno delali. Ta izziv bo gotovo treba uresničevati tudi v sodelovanju z mladimi in z vzpostavljanjem mentorskih shem. To je gotovo še en segment kadrov, ki bi ga bilo smiselno vključiti v trg dela.

Ukrepi za reševanje pomanjkanja kadrov bi torej morali biti ena prvih nalog nove vlade?

Mislim, da je to za Slovenijo eden ključnih problemov. Nova vlada bi morala nadaljevati to, kar je že bilo zastavljeno.