Razvojni sporazum skozi oči gospodarstva

Staranje prebivalstva in pravni sistem sta ključna dolgoročna izziva Slovenije na poti doseganja rasti kazalnika produktivnosti dela od 45 tisoč evrov leta 2018 do 60 tisoč evrov leta 2025.

Trenutno lahko s precejšnjo gotovostjo, ki jo ponuja demografija, trdimo, da se s staranjem prebivalstva v Sloveniji večata število in delež prebivalstva, ki potrebuje socialno pomoč. Hkrati se zvišuje povprečna starost zaposlenega. Število zaposlenih se bo v prihodnjih tridesetih letih skrčilo za 16 odstotkov, tudi če prištejemo vpliv priseljevanja. To pomeni, da lahko isto ali celo višjo raven družbenega proizvoda dosegamo le z večjo produktivnostjo. Ta bo omogočala večjo rast plač, ki bodo po drugi strani prek prispevnih stopenj financirale tekoče potrebe dela populacije, ki potrebuje pomoč.

S pomanjkanjem tako zaposlenih kot usposobljenih zaposlenih se po zadnjih podatkih Eurostata, za letošnje prvo četrtletje, spoprijema kar okoli 40 odstotkov slovenskih podjetij v predelovalnih dejavnostih. To je še enkrat več kot v EU-28, pri čemer zaostajajo le še za madžarskimi, poljskimi in bolgarskimi podjetji. Pomanjkanje zaposlenih je tako precej bolj pereč izziv za manj razvite članice EU, ki seveda izgubljajo del izobražene delovne sile, ki migrira na zahod in sever zaradi želje po višjem dohodku ter pridobivanju novih izkušenj. Neto priseljevanje je lahko kratkoročna rešitev zgolj za del manj kvalificiranih delovnih mest, saj je velika ovira za vstop na naš trg dela tudi zahteven jezik.

V segmentu povečanja zaposlenosti lahko na srednji rok še nekoliko zvišamo stopnjo delovne aktivnosti predvsem pri mladih, tako z njihovim hitrejšim vstopanjem na trg dela kot s spodbujanjem vajeništva in drugih oblik praktičnega usposabljanja. Spremembe lahko dosežemo tudi pri starejših zaposlenih ter tistih, ki nameravajo trg dela v kratkem zapustiti. Z ugodnejšo davčno zakonodajo moramo v skupini zaposlenih, starejših od 55 let, spodbuditi podaljševanje delovne aktivnosti v primerih, ko se zaposleni s tem strinjajo in imajo hkrati velik prispevek za podjetje. Več moramo vlagati v digitalne spretnosti in izobraževanje starejših zaposlenih, prav tako moramo trg dela usmeriti v skandinavsko smer varne prožnosti.

Rast produktivnosti tako ni cilj sam po sebi, ki bi ga spremljala rast brezposelnosti zaradi rasti avtomatizacije in robotizacije, pač pa odlično nagovarja izziv krčenja števila delovno sposobnih posameznikov v Sloveniji in širši regiji. Z rastjo produktivnosti, ki jo lahko najbolj zagotavlja prav predelovalna dejavnost (prispevala je kar polovico prirasta v preteklosti), bo nastalo tudi povpraševanje v storitvenih dejavnostih; rast plač, ki mora zaostajati za rastjo produktivnosti, pa bo zagotavljala povečana vplačila v socialne blagajne in sistem medgeneracijske solidarnosti.

Višje produktivnosti ni mogoče dosegati le z večjimi vlaganji v raziskave in razvoj ter v ljudi. Zelo pomembna sta tudi splošno okolje za vlaganja in privlačnost za tuje vlagatelje, ki v prostor prinesejo nove prakse ter pretresejo dinamiko v vseh segmentih poslovanja. Konkurenčne stopnje davka na dobiček podjetij, cene električne energije in obdavčitev visokokvalificiranega dela sodijo med glavne spodbude. Zmanjševanje administrativnih ovir lahko dodatno spodbudi poslovno dinamiko.

Zagotoviti je treba tudi zadostna vlaganja v kritično infrastrukturo, ki omogoča učinkovito hitrost nabavne in prodajne verige. Med potrebami v podjetjih in raziskovalno sfero je treba poiskati področja, kjer je vzajemno sodelovanje lahko koristno. Samo tako so lahko javna in zasebna sredstva najbolj koristno oplemenitena ter optimalno povečujejo blaginjo Slovenije. Temu sledi strategija pametne specializacije, kjer smo oblikovali devet strateških partnerstev podjetij in institucij znanja.

Zavedamo se, da razvojni preskoki niso mogoči brez skupnega konsenza ključnih deležnikov v družbi, gospodarstva, države in sindikatov. Prav zato smo na vrhu gospodarstva novembra 2017 poudarili razvojno partnerstvo treh generacij in skušamo kot osrednja gospodarska organizacija v okviru Ekonomsko-socialnega sveta narediti korak naprej s socialnim sporazumom ter seveda podpiramo vse nadaljnje pobude razvojnega sporazuma.