Poslanci o Petrolovih poslih v Rusiji

Komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi Anže Logar (SDS), bo danes na nujni seji obravnavala javnofinančne in druge posledice sklenitve memoranduma med Petrolom in rusko družbo PJSC T Plus. Komisija navaja, da je ruska družba na seznamu družb, proti katerim so ameriške oblasti uvedle sankcije, iz Petrola pa so danes sporočili, da družba ni uvrščena na slovensko ali evropsko sankcijsko listo.



Petrol je 11. septembra lani v okviru vladnega obiska v Rusiji z družbo PJSC T Plus podpisal nezavezujoč memorandum, pogodbeni stranki pa sta se po pojasnilu Petrola dogovorili, da bosta proučili možnosti morebitnega medsebojnega poslovnega sodelovanja na področju optimizacije toplovodnih sistemov v lasti oziroma upravljanju PJSC T Plus. »Pred sklenitvijo zgoraj navedenega memoranduma je Petrol preveril družbo PJSC T Plus in tudi njene družbenike. Ugotovilo se je, da nihče od njih ni uvrščen na slovensko ali evropsko sankcijsko listo,« so pojasnili v Petrolu. Do konkretnega posla oziroma morebitne sklenitve pogodbe o izvedbi posla ni prišlo, še pravijo družbi.
 

Obetavni posli

Kot smo že poročali, je Petrol ob obisku slovenske delegacije v Moskvi sklenil dva posla: sodeloval naj bi pri projektih optimizacije sistemov za daljinsko ogrevanje v ruskem mestu Iževsk, z družbo Schneider Electric Rusija pa bo Petrol vzpostavil specializirano programsko opremo in informacijsko podporo avtomatiziranemu nadzornemu sistemu za dobavo toplote v Jekaterinburgu. Gre za prvi posel na ruskem trgu.


»S Schneider Electricom že sodelujemo, in ker je ruska vlada sklenila, da je treba povečati učinkovitost na daljinskih ogrevanjih, smo videli priložnost in začeli razvijati sodelovanje s T plus grupo, ki upravlja več kot 40 koncesij v mestih, med njimi tudi Iževsk in Jekaterinburg, s katerima začenjamo prva dva projekta. V primeru uspešnosti projektov, o čemer ne dvomim, imamo že podpisan protokol, da bomo to izvedli za vseh 45 mest. Imamo srečo, da imamo to znanje, ki bo po naših ocenah s stalnim razvojem prednost še nekaj let, in v tem času si moramo zagotoviti čim več strateških pogodb,« je v pogovoru za Delo jeseni povedal zdaj že nekdanji šef Petrola Tomaž Berločnik. Oba projekta sta vredna med 2,5 in 3 milijoni evrov, celoten projekt teh 45 mest pa je po njegovih navedbah vreden okoli 70 milijonov evrov.

Skupina T plus je eno od največjih zasebnih podjetij za ogrevanje in proizvodnjo električne energije in je del družbe Renova Group, katere lastnik je oligarh Viktor Vekselberg. Zoper njiju so ZDA aprila 2018 uvedle sankcije in zamrznile tudi Vekselbergovo premoženje. Vekselberg je zato, da bi izpodbijal sankcije znižal tudi prevladujoče deleže v nekaterih družbah, med njimi tudi v T plus.

Kaj so povedali na seji?

Poslanec Zvonko Černač (SDS) je na seji pojasnil, da je Petrol v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljen kot pomembna, za državo pa je pomemben tudi zaradi naftnih rezerv, prav tako je eden večjih plačnikov dividend v državni lasti. Dodal je, da je bil omenjeni memorandum podpisan v času, ko so za družbe Renova Group že veljale sankcije. »Petrol je zato po naši oceni izpostavljen povračilnim ukrepom,« je poudaril Černač.

Predsednik uprave SDH Gabrijel Škof je povedal, da podpis memoranduma sodi v pristojnosti poslovodstva družbe in opozoril, da holding po zakonu ne sme posegati v poslovanje podjetja.

Predsednica Petrola Nada Drobne Popović pa je povedala, da bodo preverili okoliščine in posledice podpisa tega posla ter »sprejeli odločitev v dobro Petrola.

Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je povedal, da omenjeni družbi in Vekselberga niso na listi omejevalnih ukrepov EU proti Rusiji, zato v Uniji ni pravnih zadržkov za poslovanje z njimi. Ministrstvo je sicer Petrol opozorilo na obstoj ameriških sankcij, vendar pa na poslovne odločitve podjetij ne morejo vplivati, zato je do podpisa memoranduma prišlo. To je dodatno razburilo poslance SDS.

Komisija je sprejela tudi tri sklepe, v katerih predlaga, da naj vlada od SDH zahteva poročilo o tem poslu, da naj vlada kot skupščina SDH sprejeme sklep o umiku iz tega posla in da se preveri, ali je šlo pri tem za kazniva dejanja pristojnih zaradi opustitve skrbnega dejanja.