NLB po uspešnem letu upa na blage posledice nove krize

Za NLB Skupino je uspešno poslovno leto, lani je povečala bilančno vsoto za deset odstotkov, na blizu 21,6 milijarde evrov in po še nerevidiranih podatkih iz tekočega poslovanja ustvarila dobiček v višini 236,4 milijona evrov. To je, kot so sporočili iz banke, precejšnja rast v primerjavi z letom poprej, seveda brez upoštevanja učinkov nakupa beograjske Komercijalne Banke, ki se bo v skupino v celoti integrirala aprila letos.

Skupina je lani čiste prihodke zvišala za skoraj tretjino, na blizu 667 milijonov evrov, zabeležila 9-odstotno rast kreditov in presegla napovedi. Krediti prebivalstvu so po vsej skupini zabeležili dvomestne številke rasti, predvsem po zaslugi velike rasti stanovanjskih kreditov v Sloveniji in povpraševanja po potrošniških kreditih na strateških tujih trgih.

Depoziti gospodinjstev in podjetij so se na ravni skupine lani povečali za 1.243,6 milijona evrov (osem odstotkov), na blizu 17,6 miljarde evrov. Depoziti prebivalstva so se povečali le za 5 odstotkov, kar kaže, da so varčevalci del svojih prihrankov prenesli v alternativne naložbe, vzajemne sklade in produkte bančnega zavarovalništva.

Skupina, ki je imela konec lanskega leta 8185 zaposlenih, je lani zaključila združitev dveh bank v Črni gori (NLB Banke Podgorica in KB Podgorica), ob tem pa je tudi prodala KB Banja Luka. Z izterjavo starih slabih posojil so sprostili rezervacije in oslabitve za kreditno tveganje v neto znesku 35,8 milijona evrov, hkrati pa so oblikovali za 27,1 milijonov evrov drugih oslabitev in rezervacij. Poslovno leto so končali z 2,4-odstotnim deležem slabih posojil, v višini 367 milijonov evrov.

O posledicah krize v Ukrajini

Na vprašanje Dela, kako je Skupina NLB izpostavljena v Rusiji in Ukrajini in kako se bo zavarovala pred morebitnimi posledicami vojne, je član uprave Andreas Burkhardt povedal, da ne poslujejo neposredno v teh dveh državah, tudi njihove stranke so tam zelo malo izpostavljene. Zato računajo, da bo neposredni vpliv te krize, če se položaj ne bo slabšal, razmeroma blag, drugo pa je, kako se bodo gibale cene energije in surovin.

Kriza lahko prinese nove priložnosti, morda tudi za spojitve in prevzeme. Lahko rastemo oboje, organsko in s spojitvami in prevzemi, pa je ob tem izpostavil predsednik uprave Blaž Brodnjak, ki upa, da jugovzhodna Evropa, kjer nastopa bančna skupina, zaradi nove krize ne bo prizadeta, razen začasnega pomanjkanja plina. 

V NLB, kjer v prihodnje stavijo na digitalizacijo in še ohranjajo velike upe na vstop na hrvaški trg, so sicer lani izplačali za dobrih 92 milijonov evrov dividend, napoved za letos znaša 100 milijonov, za prihodnje leto pa 110 milijonov evrov.

Kar zadeva potencialne posledice zakona o posojilih v švicarskih frankih, jih v banki ocenjujejo na 70 do 75 milijonov evrov, za ponedeljek pa napovedujejo vložitev pobude na ustavno sodišče za zadržanje izvrševanja zakona in oceno njegove ustavnosti. Brodnjak računa, da bo banka še naprej kapitalsko ustrezna in bo sposobna izplačevati dividende, v primeru zanje neugodne odločitve ustavnega sodišča pa napoveduje pritožbo na evropsko sodišče.

Po ruski invaziji zdrs na borzi

Predstavitev lanskih ugodnih poslovnih rezultatov je kar zadeva sentiment borznh investitorjev ostala v senci ruske invazije v Ukrajino, ki je sicer zbila borzne tečaje doma in po svetu. Tečaj delnice NLB na ljubljanski borzi je tako včeraj zdrsnil za 8,5 odstotka, na 67 evrov.