Kostić in Mišković bi investirala milijardo evrov

V srbskem gospodarstvu je velika pripravljenost za naložbe in tudi denar, a so težava razna dovoljenja, ki jih mora pred tem izdati država, smo izluščili iz pripovedi pomembnih gospodarstvenikov te države na gospodarskem srečanju CEO, na katerem se je zbralo 400 gospodarstvenikov, večinoma direktorjev. Delta Holding Miroslava Miškovića in MK Group Miodraga Kostića bi investirala vsak po 500 milijonov evrov doma, dodatno pa tudi v tujini. Naložbo je napovedal tudi Dejan Turk, ki vodi VIP mobile v Srbiji in A1 v Sloveniji.

Naložbe letos čez tri milijarde evrov

Domačim gospodarstvenikom v Srbiji ne gre v račun, da poskuša država na vse načine privabiti čim več tujih investitorjev, za hotenja in možnosti domačega gospodarstva pa ji ni mar. Srbija bo letos pritegnila več kot tri milijarde neposrednih tujih naložb, več kot milijardo pa sta jih napovedala tudi dva domača lastnika: Mišković in Kostić.
Po dolgem času je na povabilo organizatorjev srečanja – revije Nin in podjetja Instore – v javnosti ponovno nastopil Miroslav Mišković, lastnik in direktor Delte Holdinga. Pred leti je Delta Holding ustvarjal skoraj deset odstotkov srbskega BDP, zdaj ne več toliko; nekaj svojih podjetij je prodal, zadnji čas bolj kot doma investira v tujini, med drugim v Sloveniji.

Mišković bi investiral nekaj sto milijonov evrov

Te dni začenja gradnjo nove poslovne zgradbe v Beogradu, ki bo vredna 40 milijonov evrov, zanjo pa je dobil gradbeno dovoljenje po več letih čakanja. Načrtov za naložbe v Srbiji ima še za 500 milijonov evrov, med njimi za nov trgovski center v vrednosti 250 milijonov evrov, je povedal. Poleg tega načrtuje naložbe v Sarajevu in tudi v Ljubljani, kjer bodo začeli graditi hotel najkasneje prihodnjo jesen, je potrdil včeraj. V zvezi z lokacijo v Ljubljani so v Delti Holdingu še vedno skrivnostni. Od kod toliko denarja? »Nobeno podjetje nima toliko denarja na računu, pomembno je, koliko je kreditno sposobno,« je pojasnil. Njegov najpomembnejši posel je ustanavljanje in nato prodaja podjetij. S prodajo že ustanovljenih podjetij, med njimi na primer banke, je zaslužil več kot dve milijardi evrov. Zdaj pripravlja dve svoji podjetji za prodajo.

Kostić v hotele, bančništvo, kmetijstvo

Dodatne naložbe napovedujejo tudi v MK Group Miodraga Kostića. Po besedah njegovega finančnega direktorja Dušana Radičevića nameravajo investirati 500 milijonov evrov v hotele, kmetijstvo in bančništvo. »Imamo od 150 do 200 milijonov evrov letnega dobička, 500 milijonov evrov za nas ni veliko vprašanje, ne bomo se zadolžili,« je dejal. Kostićeva AIK Banka, ki je letos kupila Gorenjsko banko, je dala ponudbo za nakup srbske Komercialne banke, je potrdila Jelena Galić, predsednica izvršnega odbora AIK banke. Za nakup te banke je oddala ponudbo tudi NLB iz Ljubljane. Rok za ponudbe je podaljšan do 16. decembra, v tem času pa poteka skrbni pregled banke. Po nekaterih informacijah se bo Komercialna banka prodajala za okoli 500 milijonov evrov, dodatnih 100 milijonov pa bi bilo treba vložiti v njeno digitalizacijo.

Razmere boljše v Sloveniji

Naložbe je v imenu mehiško-avstrijskega podjetja A1 napovedal tudi Dejan Turk, prvi mož A1 Slovenija in VIP Srbija, toda »kapital je plaha ptica«, je dejal. »Naši lastniki se pripravljajo na investicijo v omrežje 5G. V kateri državi bomo investirali, se bomo odločili glede na razmere,« je pojasnil. Skupina A1 ima sicer telekomunikacijska podjetja v več kot 20 državah. Naložbe so omenjali tudi drugi veliki direktorji in lastniki, na primer Aleksandar Marković iz Metalac grupe iz Srbije, Svetozar Janevski iz makedonskega Tikveša in Petar Ćorluka iz podjetja Violeta v BiH, ki je povabil investitorje v BiH. »BiH je odprta za tuje investitorje, a nihče noče priti,« je dejal. Podprli so ustanovitev »mini schengna​«​, saj potrebujejo čim večji gospodarski prostor s čim manj ovirami, »a to še ne pomeni male Jugoslavije«.



Zahodni Balkan je ugoden za razvoj, sta potrdila tudi brata Igor in Maksim Đurović iz Slovenije, ki sta solastnika podjetja Instore. To po vseh državah nekdanje Jugoslavije organizira podobna srečanja, kot je bilo včerajšnje v Beogradu; v osmih letih je bilo 60 srečanj. »Najboljše razmere poslovanja so v Sloveniji, a so Srbija in druge države našo dejavnost bolj potrebovale. Tam je veliko lažje organizirati srečanja, ker ni dosti tovrstne ponudbe,« je povedal Maksim Đurić.