Finančni kriminal je kot virus

Ljubljana – Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah v organizaciji družbe Deloitte Slovenija je spet postregel z množico dogodkov, predavanj, panelov, okroglih miz na temo spopadanja s finančnim kriminalom. Slovenija je bila prva država v regiji, ki je pred dvema letoma to mednarodno pobudo pripeljala v Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Lani sta se ji pridružili Hrvaška in BiH, letos pa Srbija, Črna gora in Severna Makedonija. Zdaj potekajo dogodki s podobno vsebino hkrati v šestih državah in sedmih mestih.

Pobuda se širi tudi znotraj držav. V Sloveniji se je letos pridružilo kar dvakrat več partnerjev, ki so pripoznali vrednost skupnega boja proti prevaram in korupciji, tako da šteje že 18 podpisnikov. Poleg Deloitta so to: Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE Slovenija, Slovenski državni holding, Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Združenje nadzornikov Slovenije, Združenje bank Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta, SBC – Klub Slovenskih podjetnikov, Združenje IIA – Slovenski inštitut, Tax-Fin-Lex, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Visoka šola za računovodstvo in finance ter Delo.

Potrebna bo ničelna toleranca

Kot je poudaril Yuri Sidorovich, vodilni partner in vodja forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte, je za zajezitev korupcije in prevar potrebno dvoje: Spremeniti je treba držo politike in vodstva organizacij – glas z vrha. Kot drugo pa je treba ustvariti okolje ničelne tolerance. Na obeh področjih imamo po Sidorovichu še vedno veliko prostora za izboljšanje: »Žal v državi zadnja leta ni bilo konkretnih opaznih ukrepov za zmanjšanje korupcije in prevar. V večjih znanih in koruptivnih aferah je bilo le malo interesa vlad, da bi odprle učinkovito preiskavo.«

Sandra Damijan, predsednica slovenskega odseka ACFE, ki je krovni nosilec projekta, je pojasnila, da bo tudi letos posebna pozornost namenjena študentom, od katerih etičnosti in ravnanj ter dojemanja korupcije bo odvisna naša prihodnost. »Živimo v negotovih časih, pandemija koronavirusa je omogočila popolne razmere za rast novih in obstoječih tveganj za finančni kriminal. Ta je kot virus; širil se bo in povzročil največ škode, če ne sprejmemo ustreznih preventivnih ukrepov,« je potegnila primerjavo Damijanova.



Tudi globalno je finančni kriminal velik posel, njegov obseg je ocenjen na 3,6 milijarde dolarjev. Zgolj v Sloveniji pa je policija v prvem polletju letos obravnavala 4500 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Z njo je bilo povzročene za 133 milijonov evrov škode, kar je 77 odstotkov celotne kriminalitete.

Med top pet je zdravstvo

Najpogosteje se ta kriminal dogaja v bankah in finančnem sektorju nasploh, letos pa izstopata predvsem državna uprava in zdravstvo. Zadnje se prvič pojavlja med top pet, sicer je največ tovrstnih izgub še vedno v rudarstvu, energetiki in na področju telekomunikacij.

Nekatere oblike gospodarskega kriminala predstavljajo večja tveganja kot druge, tudi samo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tovrstnih dejanj je težje kot prej, predvsem zaradi novih okoliščin. V Sloveniji so med temi v vrhu še vedno kršenje temeljnih pravic delavcev, po povzročeni materialni škodi pa vodijo kazniva dejanja davčne zatajitve. Letos je ocenjena materialna škoda skoraj 37 milijonov evrov. Raste število ponarejenih listin, zloraba osebnih podatkov in dajanje podkupnin. Število korupcijskih dejanj je malo pod povprečjem zadnjih desetih let, zvišalo pa se je število primerov dajanja podkupnin. Medtem ko jih je bilo lani 12, so jih letos samo v prvem polletju zaznali že 34 (verjetno predvsem na račun nabav medicinske opreme).

​

Kako korupcijo vidijo študentje treh držav

O tem, kako dojemajo korupcijsko vedenje milenijske generacije, študentje, govori anketa, ki so jo med junijem in oktobrom sočasno izvedli v Sloveniji, Hrvaški in BiH. Izsledke je z ekipo analiziral in jih na odprtju dogodka predstavil strokovnjak za področje kriminalistike Bojan Dobovšek. Po podatkih Transparency International se glede stanja korupcije najbolje odreže Slovenija, sledi Hrvaška, najslabše pa je v BiH. Skrb vzbujajoče je, da se v BiH po rangu stanje občutno poslabšuje, bliža se bolj problematičnim državam, poslabšuje se tudi na Hrvaškem, v Sloveniji pa stagnira – kljub članstvu v EU. Napredka torej ni v nobeni od teh treh držav.



Po mnenju anketiranih je korupcije največ v parlamentu in v lokalni samoupravi, v zadnjem času pa tudi v zdravstvu (očitno zaradi covida-19). Največ izkušenj imajo mladi z zahtevami po podkupnini (največ tega je v BiH), predvsem pri zdravniških pregledih, za pospešitev postopkov. Med študenti je največ koruptivnih dejanj v obliki prepisovanja na izpitih in uporabi nedovoljenih orodij.

Za prijavljanje korupcije med študenti ni posebnega navdušenja, predvsem zato, ker menijo, da prijave ne bo nihče obravnaval ali se bojijo povračilnih ukrepov (več bo torej treba storiti za zaščito prijaviteljev).

Zanimivo je, da so študentje dokaj »pragmatični« pri toleriranju korupcije, ko gre za iskanje zaposlitve. Veliko bi se jih zateklo h koruptivnim dejanjem (prednost, zveze in poznanstva, rotirajoča vrata), da bi dobili zaposlitev, ne bi jih motilo niti, da je podjetje, ki jih bo zaposlilo, koruptivno. Med učinkovitimi taktikami proti korupciji naštevajo visoke denarne kazni, pregon in ozaveščanje.