ECB spet znižal obrestno mero

Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. To je peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. ECB je znižal napoved letošnje gospodarske rasti.

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,50 odstotka. Tudi tokrat je svet v izjavi po seji zapisal, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje skladno s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.

Analitiki ECB so včeraj objavili tudi najnovejše napovedi. Napovedi letošnje inflacije so glede na zadnje decembrske ocene nekoliko zvišali. Strokovnjaki napovedujejo, da bo skupna inflacija letos v povprečju znašala 2,3 odstotka, medtem ko je bilo pričakovanje decembra, da bo pri 2,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi bila inflacija pri 1,9 odstotka in leta 2027 pri dveh odstotkih. Inflacija brez energentov in hrane, torej tako imenovana osnovna inflacija, bo medtem po projekcijah letos v povprečju znašala 2,2 odstotka, leta 2026 naj bi bila pri dveh odstotkih in leta 2027 pri 1,9 odstotka.

Novi pa je zapis, da »denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna«, saj rezi ključnih obrestnih mer pripomorejo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Do zdaj je namreč svet ECB navajal, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna. To bi lahko bil znak, da bi se lahko pojavile začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere.

Gospodarstvo se po navedbah sveta ECB spopada z nadaljnjimi izzivi, zato so ponovno poslabšali napovedi za rast BDP. Po novem naj bi ta letos dosegla 0,9 odstotka, potem ko so decembra lani pričakovali še 1,1-odstotno krepitev BDP leta 2025.