Brez zidu med vzhodom in zahodom

Ljubljana – Slovenija bi lahko v skladu s pravili EU pri porabi evropskih sredstev za regionalni razvoj premaknila do 15 odstotkov denarja iz vzhodnoslovenske v zahodnoslovensko regijo, je potrdila Vittoria Alliata di Villafranca, direktorica v generalnem direktoratu evropske komisije za regionalno in mestno politiko.

O morebitni prerazporeditvi evropskega denarja med obema regijama seveda odločamo sami, gre pa za pomemben premik ob dejstvu, da je razvitejša zahodna Slovenija v novi evropski proračunski perspektivi 2021–27 upravičena do bistveno manj denarja kot poprej. Sogovornica poudarja, da evropska proračunska pravila postajajo bolj fleksibilna: več poudarka je na načelu, da naj ima investiranje v eni regiji pozitivne učinke tudi na druge. V praksi to pomeni, da bi lahko denar, namenjen za financiranje v vzhodni Sloveniji, porabili tudi za kako naložbo v zahodni regiji, če bi dokazali, da ima pozitivne posledice za vzhodni del države. »Gre za to, da ne postavite zidu med obe regiji, pač pa, da pomagata druga drugi in sodelujeta med sabo.«

Slovenija bo v novem evropskem proračunskem okviru, ki ga je evropska komisija predstavila 2. maja in bo še predmet večmesečnih pogajanj, prejela približno 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, devet odstotkov manj kot v zdajšnjem sedemletnem skupnem proračunu Unije. Naša država bo ostala neto prejemnica denarja iz evropskega proračuna in bo upravičena do evropskih kohezijskih sredstev za financiranje transportnih, infrastrukturnih in okoljskih projektov. Tudi v bolj razviti zahodnoslovenski regiji, saj kohezijska sredstva za te namene niso vezana na posamezen teritorij.

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji – zahodno in vzhodno, pri čemer je prva po razvitosti približno na povprečju, druga pa pri približno 70 odstotkih Unije; Slovenija kot celota kljub višji gospodarski rasti v zadnjih letih še vedno dosega le 83 odstotkov razvitosti EU.

Pet ciljev kohezijske politike

Novi okvir kohezijske politike sledi petim glavnim ciljem, ki naj bi poganjali naložbe v obdobju 2021–27. Prioritete bodo »pametnejša Evropa« (gospodarska rast, temelječa na raziskavah in razvoju in digitalizaciji), »okolju prijaznejša Evropa« (nizkoogljična družba, vlaganje v obnovljive vire in krožno gospodarstvo), »bolj povezana Evropa« (gradnja strateških prometnih in telekomunikacijskih ter digitalnih omrežij), »bolj socialna Evropa« (socialna vključenost, dostop do zaposlitev, izobraževanja in znanja) in pa »Evropa bliže državljanom« (enostavnejša pravila, manj birokracije itd.). Okrepljena pa je tudi urbana razsežnost kohezijske politike, saj bo trajnostnemu razvoju mest namenjenih šest odstotkov denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je še pojasnila Vittoria Alliata di Villafranca. Ključni pogoj za koriščenje sredstev je sicer ustrezna zakonodaja in učinkovit in pregleden sistem javnih naročil.