Ameriška centralna banka dvignila ključno obrestno mero

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je po dveh letih zvišala ključno obrestno mero za četrtinko odstotka, z nič na 0,25 odstotka. Poteza je bila pričakovana, saj je prejšnji mesec letna stopnja inflacije v ZDA dosegla 7,9 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih desetletjih.

Hkrati je to prvi od napovedanih dvigov obrestne mere v letošnjem letu, s katerim naj bi umirili posledice močno spodbujevalne denarne politike v času pandemije. Ob tem pa inflacijska pričakovanja po ruski invaziji v Ukrajino še dodatno spodbujajo rekordno visoke cene energentov, hrane in surovin.  

V Federal Reserve so v izjavi zapisali, da bodo negativne posledice vojne v Ukrajini povečale inflacijske pritiske in vplivale na gospodarsko aktivnost, čeprav so posledice na ameriško gospodarstvo precej negotove. Opozarjajo tudi na neravnotežja v ponudbi in povpraševanju, močno povišane cene energije in širše cenovne pritiske.

Današnja poteza Feda je tako le uvod v nadaljevanje bolj omejevalne denarne politike v ZDA. Nekateri ameriški analitiki namreč za letos računajo na kar šest do sedem zvišanj tamkajšnje ključne obrestne mere, vsakič predvidoma za po četrtino odstotne točke. To nakazujejo tudi v ameriški centralni banki, saj so ob današnji odločitvi še sporočili, da bo ključna obrestna mera konec tega leta v razponu med 1,75 in dvema odstotkoma.