Zavidljivi uspehi slovenskih parašportnikov

Na paralimpijskih dnevih za podjetja se zaposleni lahko preizkusijo v parašportih.
Fotografija: Tako se je lani pred odhodom na poletne paralimpijske igre v Tokio predstavila slovenska reprezentanca. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Tako se je lani pred odhodom na poletne paralimpijske igre v Tokio predstavila slovenska reprezentanca. FOTO: Blaž Samec/Delo

Da se športniki lažje osredotočajo na treninge, priprave in svoje športne cilje, potrebujejo sredstva za svoje delo, saj stroški, ki pri tem nastajajo, niso majhni. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi sponzorska sredstva.

Sponzorski odnos je partnerstvo, ki zagotavlja napredek za sponzorja, prejemnika in širšo družbo, tudi s spodbujanjem zdravega načina življenja. V različnih projektih svojih sponzorjev pa sodeluje tudi Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK). Da bi dosežke svojih članov predstavila čim širši javnosti, Zveza organizira tudi paralimpijske dneve za podjetja.

image_alt
Zbiranje sredstev za ukrajinske športnike

Kot pojasnjuje predsednik Zveze Damijan Lazar, poleg brezplačnih paralimpijskih šolskih dni (PŠD) izvajajo paralimpijske dneve za podjetja. »Obe aktivaciji sta zelo podobni, le da so na paralimpijskih šolskih dnevih otroci tisti, ki se seznanijo z našimi športi, na paralimpijskih dnevih za podjetja pa so odrasli uslužbenci nekega podjetja, ki se preizkusijo v izbranih parašportih,« pravi Lazar in dodaja, da se pred začetkom športnih aktivnosti podjetju predstavijo in od njih pridobijo informacijo, koliko svojih zaposlenih bodo vključili v program.

Zatem se na podlagi medsebojnega dogovora pripravijo športne panoge, ki jih želijo preizkusiti. Običajno pripravijo štiri ali pet športnih panog, ena od teh mora biti ekipna. »Najbolj aerobna panoga, ki jo velikokrat ponudimo, je košarka na vozičkih, da lahko udeleženci hitro ugotovijo, kako težko je sede voditi košarkarsko žogo in še težje vreči na koš iz košarkarskega vozička. Na samem športnem dogodku je tekmovalnost med ekipami zelo velika, spremljata pa jo obilica dobre volje in obojestransko zadovoljstvo. Odidejo utrujeni in s spoznanjem, da je šport invalidov prav tako zahteven kot vsak drug šport,« pojasni Lazar in doda, da je njihovo zadovoljstvo v tem, da so približali parašportnike ljudem, ki so odtlej njihovi podporniki in navijači.

Uspešni na paralimpijskih igrah

Slovenski parašportniki so zelo uspešni v različnih športih in na različnih tekmovanjih. Če se ozremo samo na olimpijske igre, ugotovimo, da imajo sicer bogatejšo zgodovino uspehov na poletnih kot na zimskih igrah, kjer je tudi manj naših udeležencev. Vsi si želijo, da bi se še več invalidov vključilo v zimske športe, kjer je za zdaj sicer na področju športa invalidov v Sloveniji še precejšen primanjkljaj v primerjavi s poletnimi športi.

Naj spomnimo, da za paralimpijske igre velja, da je velikokrat že uvrstitev na tekmovanje zelo dober dosežek, saj je število športnikov manjše kot na olimpijskih igrah, kvote za posamezne države so omejene, norme za uvrstitve med paraolimpijce pa zahtevne.

Slovenski parašportniki so v zgodovini (upoštevajoč nastope tako za samostojno Slovenijo kot za nekdanjo Jugoslavijo) osvojili 51 medalj na paralimpijskih igrah, od tega 50 na poletnih in eno na zimskih, in sicer 14 zlatih medalj, 16 srebrnih in 21 bronastih medalj.

Na zimskih igrah je doslej edino medaljo, bronasto, leta 1984 v alpskem smučanju osvojil Franc Komar v Innsbrucku; v novejši zgodovini samostojne države pa so bili med udeleženci tudi večinoma le alpski smučarji: leta 1998 Srečko Kos, leta 2006 Žiga Breznik, v letih 2010 in 2014 Gal Jakič, leta 2018 pa že Jernej Slivnik, ki je bil tudi v Pekingu leta 2022 edini slovenski aktivni udeleženec. Slivnik je v veleslalomu dosegel 13. mesto, a njegove predstave na obeh tekmah kažejo, da se bo lahko kmalu kosal tudi z najboljšimi.

Lanske paralimpijske poletne igre v Tokiu pa so slovenskim športnikom prinesle dve novi medalji – srebrno in bronasto medaljo strelca Frančka Gorazda Tirška – in dragocene izkušnje za mlajši del reprezentance za Pariz 2024. Tiršek je sicer tudi dobitnik srebrnih medalj z iger v letih 2012 in 2016. V delegaciji za Tokio so bili še strelec Franc Pinter, atlet Henrik Plank, kolesar Anej Doplihar, plavalec Tim Žnidaršič Svenšek, namiznoteniški igralec Luka Trtnik ter lokostrelec Dejan Fabčič.

Prvo (slovensko, a v dresu Jugoslavije) medaljo na poletnih paralimpijskih igrah je osvojil leta 1972 Jože Okoren (met diska). Prvo zlato medaljo pod zastavo Slovenije pa je osvojil Franjo Izlakar na igrah v Barceloni. Najprej je bil zlat v suvanju krogle, potem pa še pri metu diska.

Preberite še:

Komentarji: