Letošnja nagrajena ideja: kava iz bezgovih jagod

Kočevje – Yamaru je ime kave iz bezga, s katero sta se dijakinji Jana Eminovič in Maruša Lenassi uvrstili med deset najboljših podjetniških idej na državnem tekmovanju Popri, tekmovanju podjetniških idej, ki je bilo sredi aprila v Novi Gorici. Uvrstitev ni presenečenje, saj na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje že od leta 2012 načrtno spodbujajo podjetniški način razmišljanja.

»Delamo praktične stvari in uresničujemo ideje, ki so uporabne,« pravi Ivana Ciglič, profesorica Gimnazije in srednje šole Kočevje, ki že na začetku pove, da je na šolo prišla iz gospodarstva. Zato ni bilo presenečenje, da so dijaki začeli z njo razvijati podjetniške ideje oziroma jih učijo, kakšne kompetence razvijati, da bodo uspešni v današnjem svetu.
 

Celovit podjetniški pristop: inovirati in znati prodati

Pri tem, pravi Meta Kamšek, ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje, ne gre za podjetništvo v ozkem pomenu besede, ampak za razvijanje podjetnosti, inovativnosti in kreativnosti. »Te vsebine smo v program uvrstili v šolskem letu 2012/2013, ko nam je odprti kurikul dopustil, da dvajset odstotkov vsebin oblikujemo po svoje. Na začetku smo po eno uro podjetništva namenili vsem poklicnim programom: mizarjem, prodajalcem in ekonomskim tehnikom,« pravi Kamškova.

Ko so pred tremi leti dobili nov kovinarski program in potem še program strojnega tehnika, ni bilo dileme, ali tudi v ta program umestiti podjetniške pristope, pravi ravnateljica: »Danes ni pomembno le narediti izdelek, ampak potrebuješ znanje, da izdelek ponudiš na trgu in ga prodaš. Za to pa potrebuješ različna znanja oziroma veščine.« In kljub prepričanju, da v gimnazijskem programu tovrstnega znanja ne potrebujemo, Kamškova meni drugače, zato gimnazijcem zagotavljajo podjetniški krožek: »Nekdo, ki ima nišno znanje, mora v današnjih razmerah imeti tudi znanje, kako to ponuditi na trgu.«
 

Poslovni načrti nastajajo v tretjem letniku

Podjetniški način razmišljanja je še posebno pomemben v programu ekonomski tehnik, kjer imajo ure, namenjene podjetniški kreativnosti in inovativnosti, vsa štiri leta, pravi Cigličeva. V prvem letniku začnejo z osnovnimi pojmi, kot so podjetnost, podjetje, karierna usmeritev, potem pa se v drugem letniku prek programa oziroma preprostega simulatorja delovanja podjetja FirmaKids spoznajo z ustanovitvijo in vodenjem podjetja ter s pojmi, kot je bilanca stanja.

V tretjem letniku pa pripravljajo poslovne načrte oziroma modele, s katerimi sodelujejo na različnih tekmovanjih. »V Novo Gorico pošljemo vsako leto štiri, pet poslovnih modelov in vedno smo med zmagovalci oziroma se uvrščamo med deset najboljših,« pravi Ivana Ciglič. Letos so bili uspešni z enim poslovnim modelom, ki so ga razvili, lani z dvema, leto pred tem s tremi …

»Vse ideje so uporabne,« pravi mentorica podjetništva in ekonomskih predmetov, ki je na letošnjem državnem tekmovanju Popri v Novi Gorici navijala za štiri kočevske poslovne modele, ki so imeli naslove Po poti Veronike Deseniške, Grelni brezrokavnik, Blazina iz lesenih oblancev in Kava iz bezgovih jagod. Med prvih deset najboljših se je uvrstila kava iz bezgovih jagod, za katero so dobile celo ponudbo poslovnega angela za prodajo kave po spletu. »To nam je dalo še večjo spodbudo in potrditev, da je ideja dobra in uresničljiva,« pravi Ivana Ciglič o poslovnem modelu, ki je vseboval predstavitev izdelka, tržno raziskavo, dodano vrednost izdelka, oceno stroškov in prodajno ceno ter možnost izvedbe.
 

Širok pogled na posel

Jana Eminovič, dijakinja drugega letnika smeri ekonomski tehnik, ki je skupaj z Marušo Lenassi razvila idejo o begzovi kavi, prizna, da prej bezga, ki je nekoč rasel na vsaki kmetiji, ni poznala: »Z iskanjem podatkov o tem, kakšne so lastnosti tega grma oziroma nizkega drevesa, pa se je pokazalo, da ima bezeg, torej tudi bezgova kava, številne zdravilne učinkovine, saj vsebuje vitamine A, C, E, baldrijanovo in jabolčno kislino, eterična olja grenčino.« Izdelek so naredile iz zrelih in posušenih bezgovih jagod, ki so jih zmlele in ga poimenovale kava, ker ima enak videz kot prava kava, le okus po črnem bezgu je drugačen, a zanimiv.

Idejo bodo še razvijali, saj v poslovnem modelu predvidevajo tudi začetni odkup bezgovih jagod, zgodbo pa bi lahko razvijali z nasadi po kočevskih poljih in v sodelovanju z vzgojno delovnim centrom. »Ideja je vsekakor zanimiva za kočevsko območje, kjer bi lahko travnate površine zamenjali nasadi s to avtohtono, neobčutljivo in zdravilno rastlino, iz katere bi delali zanimiv izdelek,« pravi Cigličeva, ki je prepričana, da je dodana vrednost izdelka tudi to, da bi ga lahko promovirali kot slovenski ali lokalni, torej kočevski izdelek.