Kitajska namerava pobrati vzorce z nam nevidne strani Lune
Predvidoma jutri bo Kitajska z raketo dolgi pohod 5 iz vesoljskega centra Wenchang izstrelila robotsko plovilo, ki bo odpotovalo proti Luni, tam bo skušalo pristati na nam nevidni strani Lune, pobrati vzorce in jih dostaviti nazaj na Zemljo. Gre za zapleteno odpravo, uspeh ni zagotovljen.
Vendar: Kitajska je v razmeroma kratkem času naredila velike preskoke in se lahko kosa z vesoljskima velesilama ZDA in (v zadnjem času vse bolj šepajočo) Rusijo (naj spomnimo, da se je zadnja ruska lunarna odprava lansko leto končala s strmoglavljenjem).
Njihova prva lunarna odprava, poimenovana po kitajski boginji Lune Chang'e, je poletela oktobra 2007, takrat je šlo za izvidniško odpravo, v kateri so mapirali površje in pridobili podatke za prihodnje pristanke. Prvega pristanka so se razveselili 14. decembra 2013, ko se je na območju Mare Imbrium uspešno spustil na tla Chang'e 3 (takrat je bil to prvi pristanek na Luni po letu 1976, ko je pristala sovjetska Luna 24). Pristajalnik je na površje pripeljal tudi rover Yutu ali Žadasti zajec.
Tretjega januarja 2019 je država dosegla nov mejnik – kot prva in za zdaj edina je pristala na nam nevidni strani Lune (Luna je plimsko zaklenjena in nam vedno kaže isti obraz). Tudi Chang'e 4 je na površje dostavila še manjšega Žadastega zajca s številko 2, ki po dostopnih podatkih še vedno deluje in raziskuje neznani teren v kraterju Von Karman, ki je del širšega kraterja Južni pol Aitken. Sledila je odprava Chang'e 5, ki je na območju Mons Rumker pristala 1. decembra 2020, 16. decembra pa je nato na Zemljo dostavila 1,7 kilograma svežih vzorcev. Pred tem so vzorce na Zemljo uspešno dostavile le ZDA (človeške posadke v programu Apollo) in Rusija (oziroma Sovjetska zveza v programu Luna v 70. letih prejšnjega stoletja).
Nevidna stran in južni pol
Vse to bodo zdaj skušali kronati v odpravi Chang'e 6. Gre za rezervno plovilo prejšnje odprave, pristati bo skušalo na južnem delu kraterja Apollo, ki leži znotraj večjega prej omenjenega kraterja Južni pol Aitken, ki je eden najstarejših udarnih kraterjev v Osončju. Kitajska si prizadeva, da bi pridobila vzorce luninega plašča, ki ga je na površje izvrglo ob prvotnem trku, po katerem je nastal Južni pol Aitken. Upajo, da bo sondi uspelo s površja napraskati in iz globine izvrtati okoli dva kilograma materiala. Celotna odprava naj bi trajala 53 dni.
Pri odpravi Chang'e 6 sodelujejo tudi druge države, svoje instrumente so na pristajalnik namestile Francija, Italija in Švedska, Pakistan pa je dodal manjši satelit. Francija je pripravila instrument za zaznavanje radona, Švedska je ob podpori Ese dodala instrument za zaznavanje negativnih ionov, ki naj bi se sproščali iz površja zaradi sončnega obsevanja, na krovu bo tudi italijanski pasivni laserski odsevnik. Pakistan pa celotni odpravi torej dodaja sedemkilogramski lunarni satelitek Icube-Q, ki je plod sodelovanja pakistanske nacionalne vesoljske agencije in kitajske univerze Jiao Tong v Šanghaju, piše portal Space News. Chang'e 6 ga bo »iz naročja« izpustil, ko se bo utiril v tirnico okoli Lune.
Udarna kotlina Južni pol Aitken, ki je široka 2500 in globoka osem kilometrov, bi lahko skrivala odgovore na še številna neodgovorjena vprašanja o Luni. Med drugim bi lahko vzorci pojasnili, zakaj obstajajo razlike v sestavi kamnin in zakaj sta strani tako zelo različni. Dosedanje odprave so namreč pokazale, da je nam nevidna stran posuta z udarnimi kraterji in visokimi gorami, medtem ko je vidna stran bolj gladka. Raziskovalci menijo, da tam ležijo kamnine iz različnih materialov, ki so nastajale ob »obstreljevanju« Lune z asteroidi in izbruhih vulkanov. Kot piše spletni portal revije Nature, bi lahko iz vzorcev dognali točno starost kotline, zdaj jo ocenjujejo na 4,3 milijarde let (Osončje je staro okoli 4,57 milijarde let).
Odpravo sestavljajo štiri vesoljska plovila. Servisni modul bo zagotavljal pogon, potreben za vstop v orbito okoli Lune. Pristajalnik se bo spustil na površje in zbiral vzorce. Nato se bo s površja pognal povratni modul in se priklopil na servisnega, nato bosta skupaj odpotovala proti Luni. Sledila bosta izpustitev kapsule z vzorci in pristanek.
»Chang'e 6 naj bi dosegel preboj pri pametnem vzorčenju ter vzletu s površja in samodejnem vračanju vzorcev. Vse priprave na izstrelitev potekajo po običajnih delovnih postopkih,« je pred dnevi, kot navaja portal Space News, dejal Ge Ping, namestnik direktorja Lunarnega raziskovalnega in vesoljskega inženirskega centra (LESEC) pri Kitajski nacionalni vesoljski upravi (CNSA). Raketa dolgi pohod 5 je visoka 57 metrov in je največja operativna kitajska raketa. Z njo so denimo izstrelili prejšnjo odpravo na Luno in tudi odpravo Tianwen 1, ko so pristali na Marsu.
Pristanek na nam nevidni strani Lune seveda onemogoča neposredno komunikacijo med plovilom in Zemljo. Tako je Kitajska pred nekaj tedni izstrelila relejni satelit Queqiao-2, ta je namenjen tudi komunikaciji s plovili v načrtovanih odpravah Chang'e 7 in 8, ko bo Kitajska nadaljevala raziskovanje južnega pola. Tam je večja količina ledu, ki bo pomembna surovina v prihodnjih raziskavah Lune. Kitajska upa, da bodo njihovi astronavti na Luni pristali do konca tega desetletja.
Južni pol je seveda cilj tudi drugih vesoljskih agencij. Lani avgusta je v bližini južnega pola pristala indijska sonda Čandrajan 3, letos februarja pa ameriški zasebni pristajalnik Odisej podjetja Intuitive Machines, odpravo je sicer večinoma financirala Nasa.
Naso kitajski načrti skrbijo. Kot je nedavno poročal Reuters, je prvi mož ameriške vesoljske agencije Bill Nelson Kitajsko opozoril, naj si država nikakor ne lasti vodnih virov. Kitajska odgovarja, da ostaja zavezana sodelovanju z vsemi državami v gradnji skupne prihodnosti. Azijska velesila je podpisnica mednarodne pogodbe o vesolju iz leta 1967, ki je temeljni sporazum na tem področju, saj vsebuje določila o miroljubni uporabi in omejevanju uporabe orožja v vesolju. Ameriški zakoni Nasi prepovedujejo, da bi sodelovala s Kitajsko. Ameriška vesoljska agencija je trenutno osredotočena predvsem na program Artemis, ko naj bi v bližini južnega pola posadka pristala leta 2026 (toda glede na številne težave v programu bi se časovnica lahko še precej zamaknila). Nazadnje so astronavti na Luni stali decembra 1972.
