Vreme
Vreme je v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika definirano kot 'stanje ozračja glede na temperaturo, vlago in oblačnost'. To stanje ozračja ima velik vpliv na človekov vsakdan, njegovo počutje in življenjski prostor. Ko se vreme izboljša in ustali, prinaša tudi občutek stabilnosti in varnosti. Nasprotno pa vreme, kakršno nas je zaznamovalo v zadnjem obdobju, opozarja, da se moramo pripraviti na spremembe in prilagajanje.
Ko narava komunicira z nami, je vreme, zlasti ekstremno, za človeka najbolj opazno sporočilo. Čeprav v njem zapisuje izraze, kot so vremenske ujme, neurja, toča, dolgotrajna suša, poplave, gozdni požari, v krepkem tisku, je bilo sporočilo dolgo podvrženo poljubnim interpretacijam ali ni doseglo svojega namena zaradi umetno ustvarjenega komunikacijskega šuma, beri: neustreznih ali premalo učinkovitih podnebnih oz. okolijskih politik. Kot pravi pregovor: Sejali smo veter, zdaj žanjemo vihar.
Na tesnejšo povezavo med naravo in človekom v preteklosti kaže veliko število z vremenom povezanih ljudskih modrosti in pregovorov, ki so nastali na podlagi izkušenj pri opazovanju naravnih procesov, pa tudi rastlin in živali. Tako so predniki napovedovali, da rdeče sonce na zahodu obeta lepo vreme, slabo pa bo, če močerad leze v hrib. Če je dlje časa vztrajalo neugodno vreme, so si do srede 20. stoletja menda pomagali z vremensko magijo. Ne bi bilo slabo, če bi lahko kateri od zarotitvenih obrazcev tudi v današnjem času pomagal omiliti naslednjo vremensko ujmo.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša)
