Pogačar bo na Pantanijevem klancu nadoknadil izgubljeno v Torinu
Tadej Pogačar (UAE) je želel svoj prvi Giro začeti udarno, z zmago in rožnato majico po razgibani prvi etapi čez griče v okolici Torina. Načrt se mu ni povsem izšel, v šprintu trojice je zasedel 3. mesto za Jhonatanom Narvaezom (Ineos) in Maxom Schachmannom (Bora Hansgrohe), kljub temu pa je potrdil status prvega favorita za končno zmago. Vsi njegovi najnevarnejši papirnati tekmeci so zaostali za njim. Pravo razmerje moči med njimi bo še bolj razvidno jutri, ko je na vrsti ciljni vzpon na Oropo.
Kmalu za tem, ko se je s soncem obsijana karavana 107. dirke po Italiji podala na 3.400,8 km dolgo pot iz Venarie Reale, nekdanje rezidence Savojcev, smo dobili odgovor, ali Pogačarja zanima vodstvo že na prvi dan dirke. Njegova ekipa UAE je sicer dopustila beg šesterice kolesarjev, a se je nato hitro postavila na čelo glavnine in poskrbela, da niso ušli predaleč.
Po vzponu na Supergo, kjer se je karavana spomnila na žrtve letalske nesreče, v kateri je pred 75 leti življenje izgubila celotna nogometna ekipa Torina, je šlo zares. Pogačarjevi pomočniki so začeli narekovati oster tempo, ki je ubežnikom odvzel vse možnosti za zmago, v težave pa spravil tudi številne kolesarje v glavnini.
Prvi so kajpak odpadli šprinterji, a na vzponu na prelaz Maddalena so začeli sopihati tudi pravi hribolazci, najprej Thymen Arensman, lani 6. na Giru in na papirju plan B pri ekipi Ineos, če se bi kaj zalomilo z njenim kapetanom Gerainthom Thomasom. Nato je popustil tudi Romain Bardet (DSM), ki so ga, potem ko je osvojil drugo mesto na Liege–Bastogne–Liege za Pogačarjem, napovedovali kot morebitnega največjega izzivalca slovenskega zvezdnika.
Videti je bilo, da bo ekipa UAE karavano Gira že prvi dan razbila v prafaktorje in odnesla rožnato majico, a ji je za to zmanjkalo moči. Pa ne pri Pogačarju, temveč pri njegovih pomočnikih. Po Mikkelu Bjergu je svoje delo opravil Domen Novak, nato pa je ob Pogiju ostal samo še Rafal Majka.
Tekmeci so zaslutili priložnost in začeli napadati, v zasledovalni skupini pa tudi razumljivo nihče ni želel priskočiti na pomoč Majki, ki je imel samo eno nalogo. Na ravnini pred zadnjim vzponom na kratki, vendar izjemno strmi San Vito poskrbeti, da bo osem kolesarjev v ospredju še v dosegu Pogačarjevih nog.
Kazalo je, da ne bo tako, saj je 25-letnik s Klanca pri Komendi vzpon začel 50 sekund za vodilnimi. Vendar se je Pogi izstrelil že na vznožju in drugega za drugim prehiteval vse pred seboj. Še pred vrhom je bil na čelu dirke, vendar mu je kot senca sledil Narvaez. V spustu ju je dohitel še Schachmann in jasno je bilo, da bo Pogačar, ki je na zadnjem klancu porabil največ nabojev, stežka izvlekel zmago v šprintu.
Začel ga je kot prvi, nato pa sta ga tekmeca prehitela, za ekvadorskega prvaka Narvaeza je bila to druga etapna zmaga na Giru (prvo je dobil leta 2020), a prva rožnata majica. Za njegovo ekipo Ineos pa tudi veliko veselje in olajšanje, potem ko Pogačarjevega tempa ni zdržal tudi Thomas in si za uvod nabral 14 sekund zaostanka za slovenskim asom.
Polovica se počuti dobro, polovica trpi
»Moj prvi dan na Giru, etapa je bila kratka in hitra. Poskušali smo nadzirati dogajanje, vendar na žalost nismo imeli najboljšega dne. Vseeno smo opravili dobro delo, tako je običajno na prvi dan tritedenske dirke, polovica kolesarjev se počuti dobro, druga polovica trpi. Šli bomo iz dneva v dan, korak za korakom. Jutrišnja etapa nam bolj ustreza, bomo videli, kako nas bodo noge nesle po današnjih naporih. Sicer pa je bil to lep začetek Gira, veliko ljudi je bilo ob trasi, napoveduje se lepa dirka,« si Pogačar neuspešnega naskoka na zmago v uvodni etapi ni preveč jemal k srcu. Bolj kot ne je vedel, da je bitka izgubljena, ko so na San Vitu ni otresel Narvaeza.
»V zadnji klanec sem moral po sili razmer iti na vso moč od vznožja do vrha. Narvaez je bil zelo močan, dobro mi je sledil, skupina spredaj je imela veliko prednost, zato nisem smel popuščati. Četudi nisem zmagal, sem se otresel veliko tekmecev za vrh v skupnem seštevku. To je dober znak, da imam dobre noge. Vendar ko smo prišli na vrh klanca, sem vedel, da bom težko premagal Narvaeza v šprintu. Bil sem tudi malo živčen, dolgo že nisem izpeljal šprinta trojice. Prekmalu sem začel šprint, imel sem dobre noge, vendar je bil Narvaez očitno hitrejši. Kljub vsemu je bil to dober dan in veselim se jutrišnjega izziva,« se je Pogačar že ozrl k 2. etapi, katere zaključek mu bolj ustreza.
Končala se bo namreč pri svetišču Oropa, 1142 metrov visoko. Na tem 11,8 km dolgem klancu s povprečnim naklonom 6,2 odstotka je nazadnje leta 2017 zmagal Tom Dumoulin, ki je nato tudi dobil Giro, sicer pa je najbolj znan po podvigu Marca Pantanija leta 1999. Gusarju se je tedaj tik pred vznožjem snela veriga, glavnina mu je ušla, vendar je na poti do vrha prehitel vseh 49 kolesarjev, ki so šli v klanec pred njim.
V tej etapi naj bi Pogačar popravil današnjo »napako«, predvsem pa v njegovi ekipi upajo, da se bodo po prvem tekmovalnem dnevu bolje zavrtele noge vsem njegovim pomočnikom. »Fantje so se držali načrta, vendar nekateri še niso imeli pravih nog. Nekateri, ki bi morali vleči za Bjergom, niso imeli najboljšega dne in na koncu je s Tadejem ostal samo še Majka. Iz tega ne bomo delali drame. Tadej je mirno sprejel razplet, še naprej se bomo držali svojega načrta, korak za korakom,« je izplen prvega dne ocenil športni direktor Pogačarjeve ekipe Fabio Baldato.
Results powered by FirstCycling.com
