Najhitrejša Slovenka vedno hitrejša
Atletinja Maja Mihalinec razočarana zaradi odpovedi OI in EP, svoje bo zdaj povedala na stezi.
Odpri galerijo
Maja Mihalinec je na lanskem svetovnem prvenstvu v Katarju v mali žep spravila marsikatero temnopolto gazelo. FOTO: Cropix
Zdaj, ko je koronakriza že malce ali večji del v zatišju, kakor se vzame, so na plano prišli tudi športniki s tekmovanji. V soboto bo denimo v Slovenski Bistrici prvi miting za slovensko atletsko ligo, v tem tekmovanju pa mu bodo sledili še tisti v Mariboru (23. 6.), Ljubljani (pokal, 4. in 5. 7.) in 16. 7., Celju (DP, 25. in 26. 7.) in Novem mestu 2. septembra.
V ligi, začela jo bo sicer na mariborskem tekmovanju, bo tekla tudi šprinterka Maja Mihalinec, lani razglašena za najboljšo slovensko atletinjo. V letu 2019 se je nadvse uspešno vrnila po dveh letih premora zaradi poškodb, najprej je na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu nastopila v finalu na 60 m in v cilj pritekla kot šesta.
Na evropskih igrah v Minsku je zmagala v teku na 100 m, na SP v Katarju je bila 12. na 200 m (izpadla je v polfinalu, v prvem krogu pa z 22,78 postavila osebni rekord) in 25. na 100 m (v uvodnem krogu tekov je polfinale zgrešila za stotinko sekunde). Virus pa je po uspešni zimski sezoni odnesel pomladansko vadbo za nesojene olimpijske igre 2020 v Tokiu. »Zdaj treniram skoraj normalno, a vseeno še ne povsem tako, kot sem bila navajena prej.
Na žalost so nam na štadionu ŽAK šele od preteklega tedna pod posebnimi pogoji in omejenimi termini odprli fitnes. Seveda se še vedno pozna, da smo atleti morali sprejemati kompromise in na področju vaj za moč precej improvizirati. A zdaj upam, da se bodo stvari vrnile v normalo in da bomo lahko nadaljevali s stoodstotnim treningom. Drugače pa sem ta čas zdrava in iz tedna v teden hitrejša,« je kot na stezi v pogovor štartala 30-letna Mozirjanka.
Ta ima na 200-metrski razdalji sicer že normo za japonske OI in se ji s tem do iger ni treba obremenjevati. »Kar precej sem bila razočarana, ker so prestavili igre v Tokiu, res si želim, da naslednje leto bodo. Še bolj razočarana pa sem bila, ko so odpovedali tudi letošnje avgustovsko evropsko prvenstvo v Parizu.
Menim, da so se morebiti malce prenaglili, lahko bi še malo počakali. Atleti in atletinje smo v letošnji sezoni ostali brez vrhuncev, upam, da bodo vseeno v drugi polovici avgusta kakšni mednarodni mitingi. Da bomo imeli priložnost tekmovati tudi v mednarodni konkurenci. Slovenska atletska liga je zelo dobrodošla in verjamem, da bomo tudi v njej imeli dobre pogoje,« je omenila.
»Glede tempiranja forme se s trenerjem Srdjanom Djordjevićem še nisem pogovarjala, najprej bom sploh začela tekmovati, bom videla, kje sem, koliko posledic so pustile težave s tetivo. V karantenskem času sem tekla po pesku, zaradi obnovitve poškodbe pa zamudila mesec dni treninga. Tokijske norme na silo loviti pa mi tudi ni potrebno.
Se bom pa zagotovo na vsaki tekmi potrudila teči čim hitreje, vedno imam za cilj izboljšanje osebnega rekorda. Če mi bo letos to uspelo, bom zelo zadovoljna, drugače pa bo pač ključna naslednja sezona,« je odvrnila sogovornica, katere mlajša sestra Katja je odbojkarica Calcit Volleyja.
Najboljši slovenski atlet Luka Janežič je zaradi Tokia izpustil dvoransko sezono, Mihalinčeva se v zimi 2020/21 tej ne bo odrekla. »Vedno rada tekmujem v dvoranski sezoni, ta je zame v teku na 60 m tudi dober trening za hitrost. Verjetno bom zato tekmovala tudi naslednje leto, saj bo dvoranska sezona zelo pestra, imeli bomo tako evropsko prvenstvo v Torinu kot svetovno v Nandžingu, oboje v mesecu marcu.
Terminsko bom sicer videla, kaj bo to pomenilo za Tokio, a vseeno načrtujem nastop,« je sklenila najhitrejša Slovenka Maja Mihalinec, ki ji je po ozdravitvi poškodb in odličnih lanskih tekih lažje tudi po finančni plati.
V ligi, začela jo bo sicer na mariborskem tekmovanju, bo tekla tudi šprinterka Maja Mihalinec, lani razglašena za najboljšo slovensko atletinjo. V letu 2019 se je nadvse uspešno vrnila po dveh letih premora zaradi poškodb, najprej je na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu nastopila v finalu na 60 m in v cilj pritekla kot šesta.
Na evropskih igrah v Minsku je zmagala v teku na 100 m, na SP v Katarju je bila 12. na 200 m (izpadla je v polfinalu, v prvem krogu pa z 22,78 postavila osebni rekord) in 25. na 100 m (v uvodnem krogu tekov je polfinale zgrešila za stotinko sekunde). Virus pa je po uspešni zimski sezoni odnesel pomladansko vadbo za nesojene olimpijske igre 2020 v Tokiu. »Zdaj treniram skoraj normalno, a vseeno še ne povsem tako, kot sem bila navajena prej.
Na žalost so nam na štadionu ŽAK šele od preteklega tedna pod posebnimi pogoji in omejenimi termini odprli fitnes. Seveda se še vedno pozna, da smo atleti morali sprejemati kompromise in na področju vaj za moč precej improvizirati. A zdaj upam, da se bodo stvari vrnile v normalo in da bomo lahko nadaljevali s stoodstotnim treningom. Drugače pa sem ta čas zdrava in iz tedna v teden hitrejša,« je kot na stezi v pogovor štartala 30-letna Mozirjanka.
Prenagljena odločitev
Ta ima na 200-metrski razdalji sicer že normo za japonske OI in se ji s tem do iger ni treba obremenjevati. »Kar precej sem bila razočarana, ker so prestavili igre v Tokiu, res si želim, da naslednje leto bodo. Še bolj razočarana pa sem bila, ko so odpovedali tudi letošnje avgustovsko evropsko prvenstvo v Parizu.
Najboljša slovenska atletinja že ima normo, na 200 m, za tokijske olimpijske igre. FOTO: Jože Suhadolnik
Menim, da so se morebiti malce prenaglili, lahko bi še malo počakali. Atleti in atletinje smo v letošnji sezoni ostali brez vrhuncev, upam, da bodo vseeno v drugi polovici avgusta kakšni mednarodni mitingi. Da bomo imeli priložnost tekmovati tudi v mednarodni konkurenci. Slovenska atletska liga je zelo dobrodošla in verjamem, da bomo tudi v njej imeli dobre pogoje,« je omenila.
Leta 2021 EP in SP
»Glede tempiranja forme se s trenerjem Srdjanom Djordjevićem še nisem pogovarjala, najprej bom sploh začela tekmovati, bom videla, kje sem, koliko posledic so pustile težave s tetivo. V karantenskem času sem tekla po pesku, zaradi obnovitve poškodbe pa zamudila mesec dni treninga. Tokijske norme na silo loviti pa mi tudi ni potrebno.
Se bom pa zagotovo na vsaki tekmi potrudila teči čim hitreje, vedno imam za cilj izboljšanje osebnega rekorda. Če mi bo letos to uspelo, bom zelo zadovoljna, drugače pa bo pač ključna naslednja sezona,« je odvrnila sogovornica, katere mlajša sestra Katja je odbojkarica Calcit Volleyja.
22,78
je osebni rekord z lanskega SP Maje Mihalinec na 200 m, izpolnjena je tudi norma za OI
je osebni rekord z lanskega SP Maje Mihalinec na 200 m, izpolnjena je tudi norma za OI
Najboljši slovenski atlet Luka Janežič je zaradi Tokia izpustil dvoransko sezono, Mihalinčeva se v zimi 2020/21 tej ne bo odrekla. »Vedno rada tekmujem v dvoranski sezoni, ta je zame v teku na 60 m tudi dober trening za hitrost. Verjetno bom zato tekmovala tudi naslednje leto, saj bo dvoranska sezona zelo pestra, imeli bomo tako evropsko prvenstvo v Torinu kot svetovno v Nandžingu, oboje v mesecu marcu.
Terminsko bom sicer videla, kaj bo to pomenilo za Tokio, a vseeno načrtujem nastop,« je sklenila najhitrejša Slovenka Maja Mihalinec, ki ji je po ozdravitvi poškodb in odličnih lanskih tekih lažje tudi po finančni plati.
