Jadralski zlati pokal prestavljen, za organizatorja vnovič Portorož
Nov termin še ni znan, slovenski člani posadke Krpani bodo za organizatorja (finale bi moral potekati med 28. oktobrom in 20. novembrom) vnovič predlagali Portorož. Kapetan Vasilij Žbogar, s tremi olimpijskimi kolajnami najboljši slovenski jadralec, je dejal, da so informacije sicer še neuradne, a dodal, da je do prestavitve prišlo zaradi logističnih težav, zaradi velikih zamud pri dostavi jadrnic, kontejnerjev in drugega v državo gostiteljico ter zaradi trenutnih razmer v svetu, ki so med drugim zelo dvignile cene letalskih prevozov.
»Nov datum bo določen glede na jadralski koledar prihodnje leto in termine drugih velikih športnih tekmovanj. Če ne bo finala v Bahrajnu, se kot možna nadomestna lokacija omenja Oman. Ampak mi bomo še enkrat ponudili naš Portorož, kot smo ga že, preden je bil izbran Bahrajn,« je na novinarski konferenci v portoroški marini povedal Žbogar.
»Zaradi prestavitve smo Krpani treninge prilagodili, sprva smo nameravali tik pred odhodom popraviti predstartne manevre. Sedaj smo začeli delati z rezervami, 22 je vseh članov posadke, 11 jih jadra. Želimo, da se vsak član vključi v ekipo in se v njej dobro počuti. Vsak je vesel, ko smo ga povabili v ta velik projekt,« je povedal Žbogar.
Jani Klemenčič: To je najboljša slovenska jadralna posadka doslej
Na prvem zlatem pokalu, ki je nastal po vzoru svetovnega prvenstva v nogometu, sodeluje 56 držav glede na lestvico SSL. Jadrnice so tipske, za vse enake, zato bo o zmagovalcu odločala zgolj kakovost posamezne ekipe. Člani slovenske ekipe Krpani 1860 so si finale zagotovili julija na Neuchatelskem jezeru v Švici, ko so v kvalifikacijski skupini osvojili prvo mesto in zbrali 21 točk ter končali pred Litvo (14) in Ekvadorjem (13), Hongkong pa ni nastopil.
»Po uspešnih kvalifikacijah sodimo zelo visoko in se nas druge ekipe kar bojijo, imamo tudi velike izkušnje z jadranjem na podobnih jadrnicah, kot bodo na finalu. Krpani pa bomo naslednje leto jadrali tudi na večjih regatah, da pridobimo izkušnje in imamo dodatni trening,« je izpostavil Žbogar.
»Verjamem, da bo ta projekt stekel, mogoče z malo zamude. Imamo prednost, da smo bili skupaj in da skupaj tudi ostajamo ter smo pripravljeni delati naprej. Dobra priprava je ključ do uspeha,« je navedel krmar Igor Lah.
Tudi nekdanji veslaški olimpijec Jani Klemenčič, ki je na vitlu, je izpostavil gradnjo ekipe ne le na morju, ampak tudi na kopnem. »Menim, da je to najboljša jadralna posadka, ki jo je imela Slovenija doslej. Če bomo ostali skupaj, bodo tudi rezultati zelo dobri,« pravi zgovorni Gorenjec.
Nekdanji jadralski olimpijec Mitja Margon, ki upravlja z jadri, je bil tudi vodja slovenske jadralske odprave lani na olimpijskih igrah v Tokiu: »Tri tedne pred odhodom na Japonsko nismo vedeli, kaj se bo dogajalo, veliko je bilo možnih tudi logističnih zapletov, saj so bile OI prestavljene za leto dni. A so bile uspešno izvedene.«
Dodal je, da bilo sprva videti tudi, da slovenskemu jadranju ne bo uspelo sestaviti tako močne in enotne ekipe za zlati pokal. Pri tem je mislil na številne spore iz preteklosti, tudi nedavne, a jih je ekipa Krpanov združila. Zato že snujejo nov skupni projekt. Matjaž France je ob koncu predstavil načrt štirih obalnih občin, da bi pripravili olimpijski jadralski teden v velikonočnem času, ko bi v slovensko morje povabili najmanj 1000 plovil, dogodek pa bi imelo tudi tekmovalni pomen. Letošnja Barkovljanka, najbolj množična regata s skupinskim startom na svetu, je v Tržaški zaliv privabila okrog 1600 jadrnic.
