V nadaljevanju preberite:
»Velika sreča je, da imam veliko stikov z zbiralci oziroma lastniki in dediči še od takrat, ko sem leta 2006 sedem slovenskih slikark predstavila v Kamniku, drugače bi težko uresničila razstavo,« pripoveduje Barbara Savenc, ko hodiva po prvi sobi, mimo platna Henrike Šantel, na katerem žari rdeča barva krila naslikane perice. »Ženske so ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti, a so bila njihova dela večinoma prepuščena pozabi, le nekaj jih ni padlo v spominske luknje.« Na primer Ivana Kobilca, ki je imela izjemno kariero; ne samo, da je bila tako zelo nadarjena, ambiciozna in svetovljanska – po uspehu v Parizu je veliko razstavljala po Evropi –, bila je tudi izobražena in kot hči trgovca zelo podjetna, znala je dobro prodajati svoja dela.
Ko je snovala razstavo, je Barbara Savenc pregledala veliko katalogov, prebirala članke, preučila vse razstave, na katerih so se pojavljale slikarke in kiparke, in teh razstav ni bilo malo, čeprav o mnogih ne vemo prav veliko. »Nekatere so bile plemkinje, ljubiteljice, amaterke, druge so spet izhajale iz slikarskih družin. Ko sem nekatere slikarke odkrila, sem najprej poiskala njihove dediče, saj sem vedela, da njihovih del najverjetneje ni v muzejih, ampak so morda pri njih ali v zasebnih zbirkah.«
Izobrazba žensk oziroma pomanjkanje izobrazbe je bila ena od glavnih pasti, v katero se je ujela ženska umetniška svoboda. Virginia Woolf v knjigi Tri gvineje (založba *cf), ki jo je napisala leta 1937, piše o pomembni razliki med spoloma, ko moškim razlaga, zakaj so v tako veliki prednosti pred ženskami: »Vaš razred se izobražuje na zasebnih šolah in univerzah petsto, šeststo let, naš šestdeset let. Poglejmo lastnino. Vaš razred ima pravico sam po sebi, ni mu je treba pridobiti s poroko, da si lasti praktično ves kapital, vso zemljo, vse dragocenosti in vso oblast v Angliji. Naš razred v Angliji sam po sebi in brez poroke nima tako rekoč nikakršnega kapitala, nič zemlje, nikakršnih dragocenosti in nikakršne oblasti. Ni psihologa niti biologa, ki bi mogel zanikati, da take razlike pripeljejo tudi do zelo pomembnih razlik v duhu in telesu.«
