V nadaljevanju preberite:
Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja so trije študenti na ameriški univerzi Stanford zasnovali nov način predalčkanja spletnih strani po pomembnosti. Danes so Googlove storitve in izdelki tako neločljiv gradnik interneta, da si dela na računalniku in telefonu brez njih skorajda ni mogoče zamisliti.
Toda z nastopom dobe strojnega učenja so pred Pichaiem in Googlom bržkone prvič izzivi, ki v podjetju sprožajo zaznaven nemir. Uspeh chatgpt in naveza OpenAI ter Microsofta sta bila za velikana grdo presenečenje, saj je vodilne očitno uspavalo dejstvo, da imajo pod svojo streho teoretično najboljši laboratorij za strojno inteligenco, to je DeepMind, in se jim ni treba bati napada od zunaj. Veliki jezikovni modeli obetajo, da bodo bistveno spremenili način našega dostopanja do spletnih vsebin: to je bolj organsko, pogovorno, kjer bo računalniku uspelo do neke mere samemu raztolmačiti, kaj želimo.
Gibanje hkrati sovpada z vse slabšo funkcionalnostjo Googlovega iskalnika, ki je v zadnjem desetletju postal vse bolj zasičen z oglasnimi zadetki, medtem ko je dejavnost umetnega potiskanja spletnih strani po iskalnem seznamu navzgor že lep čas industrija v malem, ki se ji prilagajajo tudi spletne strani same. Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekatere polne na videz naključnih gesel ali vprašanj? Ker jih zahteva Googlov iskalnik, seveda. Nemara bo na novo razplamteli dvoboj z Microsoftom vendarle prinesel kaj dobrega.
