Plastiko odkrili tudi v človeških pljučih
Celo v najbolj odročnih krajih sveta, na vrhovih gora in v morskih globinah, so našli delce plastike. Raziskovalci so jo nedavno odkrili tudi v krvi in pljučih ljudi. Še vedno pa ni jasno, kako to vpliva na naše zdravje.
Plastika je tako rekoč neuničljiva, saj v naravi ni organizmov, ki bi jo razgrajevali, z mehanskimi procesi tako razpada na vse manjše kosce, prav tako mikrodelci plastike nastajajo že pri proizvodnji ali uporabi plastičnih izdelkov. Te očem (skoraj) nevidne delce lahko dvigne veter in jih ponese na neposeljena območja, in ker veliko odpadne plastike konča v morju, je seveda posejana na najglobljih delih planeta. Odkrivajo pa jo v živih bitjih, tudi v ljudeh. Pred dnevi so raziskovalci univerze v Hullu in bolnišnice Castle Hill poročali, da so miroplastiko odkrili v pljučnem tkivu še živečih ljudi. Marca pa so nizozemski znanstveniki poročali, da so plastiko odkrili tudi v človeškem krvnem obtoku. Za mikroplastiko veljajo delci, veliki od enega mikrometra do 5000 mikrometrov ali 5 milimetrov (za primerjavo: debelina človeškega lasu je od 17 do 180 mikrometrov).
Nizozemski znanstveniki so analizirali vzorce krvi 22 zdravih prostovoljcev in v 17 so odkrili mikroplastiko. Večinoma je šlo za plastiko, iz katere izdelujejo plastenke in drugo embalažo. »To je dokaz, da imamo plastiko v našem telesu, vendar tam ne bi smela biti,« je poudaril Dick Vethaak z amsterdamske univerze Vrije, avtor študije, objavljene v reviji Environment International. »Kam potuje? Jo telo lahko izloči? Se nabere v posameznem organu? Lahko zaide tudi v možgansko tkivo?« je našteval še neodgovorjena vprašanja. Raziskovalci so iskali delce, velike od 0,7 mikrometra do 500 mikrometrov ali 0,5 milimetra.
V telo plastika pride na različne načine, z vodo, hrano, tudi z zrakom. Mikroskopsko majhne delce brez težav lahko vdihnemo, tako kot druge lebdeče delce, kot so pelod, prah, saje in druga onesnaževala. Britanska skupina je v sodelovanju s kirurgi, ki so opravljali posege na pljučih v bolnišnici Castle Hill, proučila 13 tkiv pljuč živih ljudi in v 11 odkrila plastiko. Našli so 12 vrst plastike, od polietilena, najlona in smol, iz česar so vlakna oblačil, različna embalaža in plastenke.
Še posebej pa je raziskovalce presenetilo, kje v pljučih so odkrili delce plastike. V zgornjem delu dihal bi jih pravzaprav pričakovali, našli pa so jih tudi v spodnjih delih, tam so dihalne poti že veliko manjše in takšni delci jih skoraj ne bi smeli doseči. »Nismo pričakovali, da bomo toliko delcev našli v spodnjih delih dihal oziroma da bomo tam našli tako velike delce. Pričakovali bi, da bo delce te velikosti tkivo izločilo ali da se bodo zataknili na poti navzdol, medtem ko se dihalne poti zmanjšujejo,« je pojasnila Laura Sadofsky, soavtorica raziskave, objavljene v reviji Science of the Total Environment. V pljučih so odkrili delce, ki so v dolžino merili od 12 do 2475 mikrometrov in imeli premer od štiri do 88 mikrometrov.
Pred tem so že v dveh drugih študijah med avtopsijo našli mikroplastiko v pljučih. V brazilski raziskavi iz leta 2021 so jo odkrili pri 13 od 20 v raziskavo zajetih ljudi, v ameriški raziskavi iz leta 1998 pa so v več kot sto vzorcih pljuč bolnikov s pljučnim rakom našli mikroplastiko in vlakna celuloze, ki jo lahko vdihujemo.
Podobno kot nizozemski kolegi so tudi britanski opozorili, da za zdaj pravzaprav nič ni znano o tem, kako mikroplastika vpliva na zdravje ljudi, če se nabira v tkivih. Vemo pa, kako škodljiv je za nas onesnažen zrak – pri tem gre za onesnaževala, kot so dušikov in žveplov dioksid, ozon in trdni delci PM10 in PM2,5. Vsako leto onesnažen zrak zahteva sedem milijonov prezgodnjih smrti, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021. Raziskovalne skupine opozarjajo, da so vsekakor umestne nadaljnje študije, ki bi raziskovale predvsem vpliv nabiranja mikroplastike v tkivih na zdravje.
