Ekipa legendarnega satelita znova dokazuje svojo iznajdljivost
Že je kazalo, da se bo treba posloviti od najbolj oddaljenega satelita od Zemlje, vendar iznajdljivi inženirji se niso dali. Voyager 1 po več mesecih pošiljanja nerazumljivih sporočil znova pošilja uporabne podatke.
Nasin 46-letni satelit se je okvaril novembra lani. Kontrolorjem je bilo jasno, da satelit še vedno sprejema njihove ukaze in da deluje dobro, vendar se je zatikalo pri pošiljanju povratnih podatkov. Pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL so ugotovili, da je težava v enem izmed treh računalnikov, imenovanem podsistem za podatke o letu. Ta sistem je odgovoren, da ustrezno zapakira znanstvene in inženirske podatke v binarnem sistemu, preden jih pošlje na dolgo pot domov. Radijski signal do Voyagerja 1, ki je od nas oddaljen več kot 24 milijard kilometrov, potuje 22 ur in pol, do nas pa prav toliko. Voyager 1 in njegov bratski satelit s številko 2 sta edina človeška satelita, ki sta odpotovala v medzvezdni prostor.
Kot so sporočili iz JPL, ena sama enota v sistemu, namenjena shranjevanju, ni delovala. Posledično so bili podatki neuporabni. Enote niso mogli popraviti, so se pa inženirji odločili, da za shranjevanje uporabijo drugo enoto v celotnem sistemu, vendar je bil problem, da na nobenem čipu ni bilo dovolj prostora za to programsko kodo. To so nato razdelili in jo namestili na različne lokacije, pri čemer so morali zagotoviti, da bo delovala kot celota. Nove ukaze so začeli pošiljati 18. aprila, dva dni kasneje, ko je priromalo sporočilo z Voyagerja, je bilo jasno, da je zamisel delovala. Podatki o zdravju plovila so bili dobri. V prihodnjih tednih bodo namestili na druge lokacije še programsko kodo, da bo plovilo znova začelo pošiljati tudi znanstvene podatke.
Dodali so še, da Voyager 2, ki je od nas oddaljen 20 milijard kilometrov, deluje normalno.
Voyager 1 je z Zemlje odpotoval 5. septembra 1977, nekaj dni za dvojico. Njuna primarna naloga je bila obiskati planete Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Nato so ju usmerili proti medzvezdnemu prostoru. Da še vedno delujeta, gre zahvala jedrskemu pogonu. Radioizotopni termoelektrični generatorji toploto, ki nastaja ob razpadu plutonija, spreminjajo v elektriko. Seveda pa generatorji proizvajajo vse manj elektrike, večina znanstvenih instrumentov je že davno ugasnjenih. Do kdaj bosta legendarna satelita delovala, ni jasno.
