BepiColombo še zadnjič pomahal Zemlji
Oblet je bil uspešen, sonda lepo potuje proti Merkurju, v njegovo orbito se bo utirila decembra 2025.
Odpri galerijo
Sonda je imela prižgane kamere, ki so posnele naš planet. FOTO: ESA/BepiColombo/MTM
Ob 6.25 je bila sonda BepiColombo, ki so jo izstrelili oktobra 2018, od Zemlje oddaljena manj kot 12.700 kilometrov. Oblet jo je nekoliko upočasnil in usmeril proti Merkurju, do katerega bo prispela decembra 2025. Manever je bil uspešen in sonda je na predvideni poti do cilja. Znanstveniki se veselijo podatkov, ki so jih pri tem zbrali, saj jim bodo pomagali v nadaljevanju odprave.
Sonda je imela v trenutkih približevanja vklopljene kamere in tako posnela črno-bele fotografije našega planeta na temni podlagi vesolja v za sodobno človeštvo nenavadnem obdobju, ki ga obvladuje našim očem nevidni virus.
»Ob teh posnetkih smo lahko ponižni, saj prikazujejo naš planet, ki je skupen dom za vse nas. Zdaj si ga delimo v enem najtežjih in negotovih obdobij moderne dobe. Ob pogledu na posnetke se spomnim na moč in odpornost človeštva in na izzive, ki jih lahko premagamo, če stopimo skupaj,« je povedal Günther Hasinger, strokovni direktor pri Nasi, ki je dogajanje spremljal iz samoizolacije na domu v Španiji.
Na twitterju so se pri Esi v imenu »Bepija« v več jezikih poslovili od Zemlje, tudi v slovenščini:
Današnji oblet je bil prvi izmed devetih, ki bodo skupaj z lastnim pogonom sondi pomagali do cilja. Naslednja dva obleta bosta ob Veneri, prvi že oktobra, preostali okoli Merkurja. Obleti so bili načrtovani že pred izstrelitvijo in jih ni mogoče preložiti, čeprav je svet »skoraj ustavljen« zaradi pandemije covida-19.
Kot so sporočili iz Evropske vesoljske agencije (Esa), dodatne aktivnosti, denimo da bi morala sonda prižgati potisnike, niso bile potrebne. So pa bili zaposleni v okrnjeni zasedbi, upoštevajoč varnostne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, nekoliko na trnih med 34-minutnim mrkom, ko je bila sonda v Zemljini senci in solarni paneli niso bili deležni sončne svetlobe. Inženirji so morali vnaprej ogreti vse dele plovila in budno spremljati, kaj se z njimi dogaja med 7.01 in 7.35 po našem času.
»Mrk je bil najbolj občutljiv del obleta, saj je bila sonda v senci planeta in prvič po izstrelitvi ni bila deležna neposredne sončne svetlobe. To so vedno trenutki živčnosti. Ko smo dobili signal, da sončne celice znova proizvajajo elektriko, smo vedeli, da je BepiColombo izšel iz sence in da je pripravljen za nadaljevanje medplanetarnega potovanja,« je povedala Elsa Montagnon, vodja operacij pri projektu.
Nekaj instrumentov od skupno 16 sta dva orbiterja – Esin planetarni orbiter MPO in japonski magnetosferski MIO – imela ob obletu prižganih. Med drugim so izmerili magnetno polje Zemlje, da bodo instrumente kalibrirali, ko bosta orbiterja med drugim raziskovala nenavadno Merkurjevo magnetno polje.
Medtem ko je sonda slikala »nas«, so z Zemlje slikali tudi sondo, ki je bila predvsem na južni polobli ob obletu vidna z manjšimi teleskopi:
Sonda je imela v trenutkih približevanja vklopljene kamere in tako posnela črno-bele fotografije našega planeta na temni podlagi vesolja v za sodobno človeštvo nenavadnem obdobju, ki ga obvladuje našim očem nevidni virus.
»Ob teh posnetkih smo lahko ponižni, saj prikazujejo naš planet, ki je skupen dom za vse nas. Zdaj si ga delimo v enem najtežjih in negotovih obdobij moderne dobe. Ob pogledu na posnetke se spomnim na moč in odpornost človeštva in na izzive, ki jih lahko premagamo, če stopimo skupaj,« je povedal Günther Hasinger, strokovni direktor pri Nasi, ki je dogajanje spremljal iz samoizolacije na domu v Španiji.
Na twitterju so se pri Esi v imenu »Bepija« v več jezikih poslovili od Zemlje, tudi v slovenščini:
Današnji oblet je bil prvi izmed devetih, ki bodo skupaj z lastnim pogonom sondi pomagali do cilja. Naslednja dva obleta bosta ob Veneri, prvi že oktobra, preostali okoli Merkurja. Obleti so bili načrtovani že pred izstrelitvijo in jih ni mogoče preložiti, čeprav je svet »skoraj ustavljen« zaradi pandemije covida-19.
Preberite še:
BepiColombo je sestavljen iz dveh orbiterjev s skupno 16 znanstvenimi instrumenti
Merkur ima skrivnosti. Razkrival jih bo BepiColombo
BepiColombo je sestavljen iz dveh orbiterjev s skupno 16 znanstvenimi instrumenti
Merkur ima skrivnosti. Razkrival jih bo BepiColombo
Kot so sporočili iz Evropske vesoljske agencije (Esa), dodatne aktivnosti, denimo da bi morala sonda prižgati potisnike, niso bile potrebne. So pa bili zaposleni v okrnjeni zasedbi, upoštevajoč varnostne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, nekoliko na trnih med 34-minutnim mrkom, ko je bila sonda v Zemljini senci in solarni paneli niso bili deležni sončne svetlobe. Inženirji so morali vnaprej ogreti vse dele plovila in budno spremljati, kaj se z njimi dogaja med 7.01 in 7.35 po našem času.
»Mrk je bil najbolj občutljiv del obleta, saj je bila sonda v senci planeta in prvič po izstrelitvi ni bila deležna neposredne sončne svetlobe. To so vedno trenutki živčnosti. Ko smo dobili signal, da sončne celice znova proizvajajo elektriko, smo vedeli, da je BepiColombo izšel iz sence in da je pripravljen za nadaljevanje medplanetarnega potovanja,« je povedala Elsa Montagnon, vodja operacij pri projektu.
Nekaj instrumentov od skupno 16 sta dva orbiterja – Esin planetarni orbiter MPO in japonski magnetosferski MIO – imela ob obletu prižganih. Med drugim so izmerili magnetno polje Zemlje, da bodo instrumente kalibrirali, ko bosta orbiterja med drugim raziskovala nenavadno Merkurjevo magnetno polje.
Medtem ko je sonda slikala »nas«, so z Zemlje slikali tudi sondo, ki je bila predvsem na južni polobli ob obletu vidna z manjšimi teleskopi:
