Zmaga klerika, ki o ZDA govori kot o »velikem satanu«
Amnesty International je pozvala k preiskavi novoizvoljenega predsednika Irana Ebrahima Raisija zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu.
Odpri galerijo
60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o »velikem satanu«. FOTO: Atta Kenare/Afp
Ultrakonservativni klerik Ebrahim Raisi je pričakovano zmagal na petkovih predsedniških volitvah v Iranu. Po končnih uradnih izidih je prejel 61,95 odstotka glasov, je danes sporočil notranji minister Aboldreza Rahmani Fazli. Volilna udeležba je bila 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je bila doslej najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah leta 1993, ko je bila 50-odstotna. Volišča so bila sicer v petek odprta dve uri dlje, da bi med pandemijo covida-19 omogočili čim višjo udeležbo. Poznavalci pa so že pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba rekordno nizka zaradi poziva opozicije k bojkotu, pa tudi zato, ker so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize.
Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta. Dejal je, da si bodo prizadevali, »da bo upanje v prihodnost, ki je živo v srcih ljudi, še naprej raslo«. Želi okrepiti zaupanje javnosti v vlado »za svetlo skupno življenje«. Že pred objavo delnih izidov so ostali trije kandidati, ki so se na volitvah potegovali za položaj, Raisiju čestitali za zmago. Rohani pa je v televizijskem nagovoru državljanom čestital za izbiro novega predsednika. Imena zmagovalca ni povedal, dejal je le, da ve, da je kandidat prejel zadostno število glasov in da je bil izvoljen ter da mu bo kasneje uradno čestital.
Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev »plačancev sovražnika«. Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.
Po končnih uradnih izidih je nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj prejel 11,7 odstotka glasov in se tako uvrstil na drugo mesto. Nekdanji guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, med kandidati edini reformist, je prejel 8,3 odstotka glasov, poslanec Amirhosein Gazizadeh-Hašemi pa 3,4 odstotka. Raisi je sicer veljal za favorita, potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil kandidature njegovih glavnih tekmecev, opozicija pa pozvala k bojkotu volitev.
60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o »velikem satanu«. Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov, poroča britanski BBC. Uživa podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.
Tožilec je večji del svoje kariere. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Rohani. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja. Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.
Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma - Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju. Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov. Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.
Iranski mediji so do preteklega meseca predvidevali, da se bo na predsedniških volitvah odvila tekma med Raisijem in zmernim konservativcem Alijem Laridžanijem, ki je Hamenejev svetovalec. Toda svet varuhov je Laridžaniju in drugim težkokategornikom prepovedal kandidaturo. Tisti, ki so ostali v tekmi, pa za Raisija niso predstavljali resnega izziva. Medtem ko so opozicijske skupine v izgnanstvu na družbenih omrežjih pozivale k bojkotu volitev, je Hamenej pozval Irance, naj se jih udeležijo množično, s čimer bodo izrazili kljubovanje »sovražnikom islama«.
Izvolitev ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija za novega predsednika Irana je pozdravilo več voditeljev. Ruski predsednik Vladimir Putin je njegovo zmago pozdravil kot znak večje stabilnosti regije. Putin je Raisiju čestital ob zmagi in pri tem izpostavil tradicionalno dobre odnose med državama. Izrazil je upanje, da bo kot predsednik Irana prispeval k »razvoju konstruktivnega dvostranskega sodelovanja na mnogih področjih in partnerstva v mednarodnih zadevah«, so sporočili iz Kremlja. »To v celoti ustreza interesom ruskega in iranskega naroda in vodi h krepitvi regionalne stabilnosti in varnosti,« je dodal.
Sirski predsednik Bašir al Asad je Raisiju prav tako čestital ob zmagi in mu zaželel uspeha pri vodenju države, ki se sooča z zunanjimi pritiski. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob čestitki Raisiju ocenil, da se bo sodelovanje med državama dodatno okrepilo in izrazil pripravljenost na sodelovanje z njim.
Ob zmagi so mu čestitali tudi voditelji Združenih arabskih emiratov. Tiskovni predstavnik palestinskega islamističnega gibanja Hamas Hazem Kasem pa je izpostavil, da je bil Iran vedno »glaven, močan in resničen podpornik palestinskega upora«.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je danes pozvala k preiskavi novoizvoljenega predsednika Irana Ebrahima Raisija zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu. Iranske opozicijske skupine v izgnanstvu pa so pozdravile bojkot petkovih volitev in ga označile za »udarec teokratskemu sistemu v državi«. Ultrakonservativni klerik Raisi je na petkovih predsedniških volitvah glede na končne izide zmagal z 61,95 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila po podatkih notranjega ministrstva 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike.
A v opozicijskih vrstah v izgnanstvu, kjer so že pred volitvami pozivali k bojkotu glasovanja zaradi izključevanja najvidnejših potencialnih tekmecev, ocenjujejo, da je bila ta še bistveno nižja, saj da so oblasti sposobne napihniti podatek o volilni udeležbi tudi za petkrat. Tako so ocenili, da je bila udeležba pravzaprav 10-odstotna, in izrazili zadovoljstvo nad »bojkotom po vsej državi«.
To je po njihovi oceni politični in družbeni udarec za sistem, ki ga vodi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. »Bojkot je svetu dokazal in pokazal, da je iransko ljudstvo pravzaprav glasovalo za strmoglavljenje tega srednjeveškega režima,« so ocenili. V obtožbah na račun Raisija opozarjajo, da je bil član t. i. »komisije za smrt«, ki je leta 1988 v le nekaj mesecih usmrtila na tisoče političnih zapornikov. Prav iz tega razloga je danes k preiskavam zoper Raisija pozval tudi Amnesty International (AI). Očita mu zločine proti človeštvu in zatiranje človekovih pravic.
Omenjena »komisija za smrt" je bila po njihovih navedbah odgovorna za izginotje in izvensodne usmrtitve na tisoče opozicijskih zapornikov. Poleg tega naj bi bilo brez razloga pridržanih na stotine miroljubnih disidentov in borcev za človekove pravice.
Ob tem opozarjajo, da je »pod njegovim vodstvom pravosodje obenem ščitilo vladne uradnike in varnostne sile, ki so bili odgovorni za nezakonito pobijanje več sto moških, žensk in otrok"« v času, ko od leta 2019 vodi iransko pravosodje.
Po oceni AI iranske oblasti še danes sistematično prikrivajo usodo žrtev in tudi kraje, kjer ležijo njihova trupla, kar predstavlja zločin proti človeštvu. Zato je AI države članice ZN pozval, naj »sprejmejo konkretne ukrepe«, da odgovorni za ta dejanja ne bi ostali nekaznovani. Leta 2018 in znova lani je Raisi sicer zanikal vlogo v omenjenih usmrtitvah, čeprav je podprl ukaz ustanovitelja islamske države ajatole Homeinija o nadaljevanju »čiščenja«.
Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta. Dejal je, da si bodo prizadevali, »da bo upanje v prihodnost, ki je živo v srcih ljudi, še naprej raslo«. Želi okrepiti zaupanje javnosti v vlado »za svetlo skupno življenje«. Že pred objavo delnih izidov so ostali trije kandidati, ki so se na volitvah potegovali za položaj, Raisiju čestitali za zmago. Rohani pa je v televizijskem nagovoru državljanom čestital za izbiro novega predsednika. Imena zmagovalca ni povedal, dejal je le, da ve, da je kandidat prejel zadostno število glasov in da je bil izvoljen ter da mu bo kasneje uradno čestital.
Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev »plačancev sovražnika«. Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.
Ultrakonservativni klerik Raisi je na petkovih predsedniških volitvah glede na končne izide zmagal z 61,95 odstotka glasov. FOTO: Morteza Nikoubazl/Afp
Po končnih uradnih izidih je nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj prejel 11,7 odstotka glasov in se tako uvrstil na drugo mesto. Nekdanji guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, med kandidati edini reformist, je prejel 8,3 odstotka glasov, poslanec Amirhosein Gazizadeh-Hašemi pa 3,4 odstotka. Raisi je sicer veljal za favorita, potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil kandidature njegovih glavnih tekmecev, opozicija pa pozvala k bojkotu volitev.
60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o »velikem satanu«. Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov, poroča britanski BBC. Uživa podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.
Tožilec je večji del svoje kariere. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Rohani. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja. Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.
Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma - Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju. Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov. Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.
Iranski mediji so do preteklega meseca predvidevali, da se bo na predsedniških volitvah odvila tekma med Raisijem in zmernim konservativcem Alijem Laridžanijem, ki je Hamenejev svetovalec. Toda svet varuhov je Laridžaniju in drugim težkokategornikom prepovedal kandidaturo. Tisti, ki so ostali v tekmi, pa za Raisija niso predstavljali resnega izziva. Medtem ko so opozicijske skupine v izgnanstvu na družbenih omrežjih pozivale k bojkotu volitev, je Hamenej pozval Irance, naj se jih udeležijo množično, s čimer bodo izrazili kljubovanje »sovražnikom islama«.
Iranske opozicijske skupine v izgnanstvu so pozdravile bojkot petkovih volitev. FOTO: Morteza Nikoubazl/Afp
Izvolitev ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija za novega predsednika Irana je pozdravilo več voditeljev. Ruski predsednik Vladimir Putin je njegovo zmago pozdravil kot znak večje stabilnosti regije. Putin je Raisiju čestital ob zmagi in pri tem izpostavil tradicionalno dobre odnose med državama. Izrazil je upanje, da bo kot predsednik Irana prispeval k »razvoju konstruktivnega dvostranskega sodelovanja na mnogih področjih in partnerstva v mednarodnih zadevah«, so sporočili iz Kremlja. »To v celoti ustreza interesom ruskega in iranskega naroda in vodi h krepitvi regionalne stabilnosti in varnosti,« je dodal.
Sirski predsednik Bašir al Asad je Raisiju prav tako čestital ob zmagi in mu zaželel uspeha pri vodenju države, ki se sooča z zunanjimi pritiski. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob čestitki Raisiju ocenil, da se bo sodelovanje med državama dodatno okrepilo in izrazil pripravljenost na sodelovanje z njim.
Ob zmagi so mu čestitali tudi voditelji Združenih arabskih emiratov. Tiskovni predstavnik palestinskega islamističnega gibanja Hamas Hazem Kasem pa je izpostavil, da je bil Iran vedno »glaven, močan in resničen podpornik palestinskega upora«.
Amnesty International poziva k preiskavi Raisija zaradi zločinov
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je danes pozvala k preiskavi novoizvoljenega predsednika Irana Ebrahima Raisija zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu. Iranske opozicijske skupine v izgnanstvu pa so pozdravile bojkot petkovih volitev in ga označile za »udarec teokratskemu sistemu v državi«. Ultrakonservativni klerik Raisi je na petkovih predsedniških volitvah glede na končne izide zmagal z 61,95 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila po podatkih notranjega ministrstva 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike.
A v opozicijskih vrstah v izgnanstvu, kjer so že pred volitvami pozivali k bojkotu glasovanja zaradi izključevanja najvidnejših potencialnih tekmecev, ocenjujejo, da je bila ta še bistveno nižja, saj da so oblasti sposobne napihniti podatek o volilni udeležbi tudi za petkrat. Tako so ocenili, da je bila udeležba pravzaprav 10-odstotna, in izrazili zadovoljstvo nad »bojkotom po vsej državi«.
To je po njihovi oceni politični in družbeni udarec za sistem, ki ga vodi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. »Bojkot je svetu dokazal in pokazal, da je iransko ljudstvo pravzaprav glasovalo za strmoglavljenje tega srednjeveškega režima,« so ocenili. V obtožbah na račun Raisija opozarjajo, da je bil član t. i. »komisije za smrt«, ki je leta 1988 v le nekaj mesecih usmrtila na tisoče političnih zapornikov. Prav iz tega razloga je danes k preiskavam zoper Raisija pozval tudi Amnesty International (AI). Očita mu zločine proti človeštvu in zatiranje človekovih pravic.
Omenjena »komisija za smrt" je bila po njihovih navedbah odgovorna za izginotje in izvensodne usmrtitve na tisoče opozicijskih zapornikov. Poleg tega naj bi bilo brez razloga pridržanih na stotine miroljubnih disidentov in borcev za človekove pravice.
Ob tem opozarjajo, da je »pod njegovim vodstvom pravosodje obenem ščitilo vladne uradnike in varnostne sile, ki so bili odgovorni za nezakonito pobijanje več sto moških, žensk in otrok"« v času, ko od leta 2019 vodi iransko pravosodje.
Po oceni AI iranske oblasti še danes sistematično prikrivajo usodo žrtev in tudi kraje, kjer ležijo njihova trupla, kar predstavlja zločin proti človeštvu. Zato je AI države članice ZN pozval, naj »sprejmejo konkretne ukrepe«, da odgovorni za ta dejanja ne bi ostali nekaznovani. Leta 2018 in znova lani je Raisi sicer zanikal vlogo v omenjenih usmrtitvah, čeprav je podprl ukaz ustanovitelja islamske države ajatole Homeinija o nadaljevanju »čiščenja«.
