Nikaragva: Berlin pomaga Izraelu pri genocidu v Gazi
Varnost Izraela je v središču nemške zunanje politike, je danes med predstavitvijo stališč Nemčije pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) v postopku, ki ga je sprožila Nikaragva, izjavila nemška predstavnica Tania von Uslar-Gleichen. Pri tem je znova zavrnila obtožbe Nikaragve in jih označila za grobo izkrivljanje namena nemške pomoči Izraelu.
»Naša zgodovina je razlog, da je varnost Izraela v središču nemške zunanje politike. Medtem ko Nemčija nudi podporo Izraelu, tudi v obliki izvoza orožja in druge vojaške opreme, je Nikaragva namen te podpore izkrivljala,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Uslar-Gleichnova.
Obtožbe Nikaragve o spodbujanju izvajanja genocida v Gazi je označila za neutemeljene. Te obtožbe nimajo nobene pravne podlage, je nadaljevala in dodala, da so ukrepi Nemčije glede konflikta v Gazi zasidrani v mednarodnem pravu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Nikaragva je postopek proti Nemčiji pred ICJ sprožila pred več kot mesecem dni, v njem pa Berlinu med drugim očita, da z zagotavljanjem politične, finančne in vojaške podpore Izraelu ter z ukinitvijo sredstev za agencijo ZN za palestinske begunce (UNRWA) spodbuja izvajanje genocida.
V luči tega od ICJ zahteva, naj proti Nemčiji uvede začasne ukrepe, s katerimi bi Berlinu preprečili izvoz orožja Izraelu.
Nikaragva je v ponedeljek pred ICJ predstavila svoja stališča. Berlinu je znova očitala, da Izraelu pomaga pri genocidu v Gazi, nemško dobavo humanitarne pomoči Palestincem ob sočasnem oboroževanju Izraela pa je označila kot patetično.
Nemška predstavnica Uslar-Gleichnova je kmalu po zaključku ponedeljkove seje dejala, da Nemčija v celoti zavrača obtožbe Nikaragve. Izjave je označila kot izjemno pristranske ter izrazila prepričanje, da Nemčija ni neposredno ali posredno kršila konvencije o genocidu ali mednarodnega humanitarnega prava.
Vrstijo se pozivi k prekinitvi ognja med ramazanom
Voditelji držav Francije, Egipta in Jordanije so v ponedeljek v skupnem članku, objavljenem v več časnikih, pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in k rešitvi dveh držav, češ da je to edini način za zagotovitev miru in varnosti za vse v regiji. Prav tako so pozvali k spoštovanju resolucije VS ZN, ki zahteva prekinitev ognja med ramazanom.
»Vojna v Gazi in katastrofalno humanitarno trpljenje, ki ga povzroča, se morata nemudoma končati,« so v članku, objavljenem v Washington Postu in Le Mondu, zahtevali francoski predsednik Emmanuel Macron, egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi in jordanski kralj Abdulah II. Prepričani so, da nasilje, teror in vojna ne morejo prinesti miru na Bližnjem vzhodu.
Ponovno so pozvali k rešitvi dveh držav, češ da je to »edini verodostojni način za zagotovitev miru in varnosti za vse ter za zagotovitev, da ne Palestincem ne Izraelcem ne bo treba nikoli več doživeti grozot, ki so jim bili priča od napada 7. oktobra dalje«, povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Slovenija je v ponedeljek na zasedanju generalne skupščine izrazila obžalovanje zaradi ruskega in kitajskega veta na ameriški predlog resolucije o Gazi 22. marca. Veleposlanik Boštjan Malovrh je poudaril še zaskrbljenost zaradi grožnje operacije v Rafi. Razprava je sicer minila v znamenju pozivov k sprejemu Palestine kot polnopravne članice.
»Zaradi neznosnega števila žrtev voditelji držav Egipta, Francije in Jordanije zahtevamo tudi takojšnje in brezpogojno izvajanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2728,« so še zapisali. S tem so se sklicevali na resolucijo, sprejeto prejšnji mesec, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi med muslimanskim svetim mesecem ramazanom, ki bo vodila v trajno premirje.
Podprli so diplomatska prizadevanja posrednikov ZDA, Katarja in Egipta za prekinitev ognja in izmenjavo zajetih talcev za palestinske zapornike. V luči tega so pozvali tudi k izpustitvi vseh talcev, povzema tudi bruseljski portal Politico.
Prav tako so posvarili pred izraelsko kopensko ofenzivo na Rafo. V mesto na skrajnem jugu enklave se je namreč pred nasiljem iz drugih delov Gaze zateklo okoli 1,5 milijona Palestincev.
Hamas proučuje novi predlog o premirju
Palestinsko gibanje Hamas je danes sporočilo, da Izrael v novem predlogu o prekinitvi ognja v Gazi ni odgovoril na nobeno od njihovih zahtev. Kljub temu dodajajo, da preučujejo predlog o premirju, ki bi po njihovem mnenju moralo biti stalno in vključevati umik izraelskih sil iz Gaze.
Hamas je v izjavi za javnost zapisal, da Izrael v pogajanjih ostaja neomajen. Pogovori o premirju so med koncem tedna potekali v Kairu med predstavniki Izraela in posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA. Kot so pisali egiptovski mediji, so se predstavniki Hamasa hkrati srečali s predstavniki tamkajšnjih varnostnih služb.
Palestinsko islamistično gibanje je izkazalo hvaležnost posrednikom, a dodalo, da Izrael ni odgovoril na nobeno od njihovih zahtev.
Kljub temu so se zavezali, da bodo predlog preučili in nanj odgovorili, poroča katarska televizija Al Džazira.
Sprti strani se prek posrednikov pogovarjata o sklenitvi premirja, ki bi ustavilo izraelsko ofenzivo, v kateri je bilo ubitih več kot 33.000 ljudi. Del morebitnega dogovora pa bosta predvidoma tudi izmenjava izraelskih talcev in palestinskih ujetnikov ter okrepitev dobav pomoči za Gazo.
Turčija bo uvedla trgovinske omejitve proti Izraelu
Turčija je napovedala, da bo danes zaradi vojne v Gazi uvedla trgovinske omejitve proti Izraelu. Izvozne omejitve bodo zajele 54 izdelkov, med drugim cement ter gradbene izdelke iz železa in jekla. Ukrep je Turčija sprejela le dan po tem, ko je Izrael preprečil dostavo turške pomoči v Gazo iz zraka. Izrael je že napovedal odziv na omejitve.
»Odločitev bo veljala, dokler Izrael ne razglasi prekinitve ognja ter omogoči ustreznega in neprekinjenega pretoka humanitarne pomoči v Gazo,« je na družbenih omrežjih zapisalo turško ministrstvo za trgovino. Priložilo je še seznam 54 izdelkov, za katere bodo veljale izvozne omejitve.
Ankara je ukrep napovedala dan po tem, ko je Izrael obtožila, da je turškim letalskim silam onemogočil dostavo humanitarne pomoči iz zraka v Gazo. Še isti dan je turški zunanji minister Hakan Fidan obljubil povračilne ukrepe in dodal, da bodo te izvedli korak za korakom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelsko zunanje ministrstvo je trgovinske omejitve že obsodilo. »Turčija enostransko krši trgovinske sporazume z Izraelom. Izrael bo proti njej sprejel potrebne ukrepe,« je še dodalo.
Ukrep proti Izraelu sledi tudi vse večjemu domačemu pritisku na turško vlado. Opozicija namreč vladi že dlje časa očita, da po eni strani ostro kritizira Izrael, po drugi pa ohranja nemotene trgovinske odnose z njim.
Turški izvoz v Izrael je sicer po podatkih turškega statističnega urada Turkstat lani znašal 5,43 milijarde dolarjev, kar je manj kot leta 2022, ko je znašal 7,03 milijarde dolarjev.
Turčija že od začetka vojne v Gazi poziva k prekinitvi ognja. Predsednik države Recep Tayyip Erdoğan pa velja za enega najglasnejših kritikov izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.
Med drugim ga je decembra lani primerjal z Adolfom Hitlerjem in od izraelskih zaveznic zahteval, naj prenehajo podpirati akcije izraelske vojske, ki jih je označil za teroristične.
