Tiskane izdaje
Vilnius - Litvi se po nedeljskem drugem delu parlamentarnih volitev obeta menjava oblasti. Glade na začasne izide so zmagovalci volitev opozicijski socialdemokrati. Njihov vodja in verjetni novi premier Algirdas Butkevicius je po pisanju Slovenske tiskovne agencije napovedal oblikovanje koalicije s preostalima opozicijskima strankama, Delavsko stranko in stranko Red in pravičnost.
Predsednica proti
Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je danes zamajala načrte zmagovitih strank na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Kot je po pisanju STA povedala Grybauskaitejeva, stranka, ki je osumljena, da je vir največjega števila volilnih poneverb, in katere voditelji so bili obtoženi, ne more biti vpeta v oblikovanje vlade. »Podprla bom le tisto politično skupino, ki je sposobna oblikovati večinsko vlado brez Delavske stranke, ki je na zatožni klopi,« je dodala predsednica.
Premier iz vrst socialdemokratov
Po obeh fazah volitev - prva je potekala 14. oktobra, druga pa v nedeljo - naj bi predstavniki socialdemokratov v 141-članskem parlamentu zasedli 38 sedežev. Delavska stranka bo imela predvidoma 29 poslancev, Red in pravičnost pa enajst. Stranke, ki bodo oblikovale koalicijo, bodo tako v parlamentu imele večino 78 sedežev.
Butkevicius je po pisanju STA še sporočil, da so se stranke že dogovorile, da bo novi litovski premier iz vrst socialdemokratov, najverjetneje pa bo položaj zasedel Butkevicius. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite mora v skladu z zakonodajo novega premiera imenovati do konca novembra.
O položajih v vladi se bodo predvidoma pogajali že ta teden. Po besedah Butkeviciusa bosta med prednostnimi nalogami nove vladajoče koalicije dvig minimalne plače in davčna reforma.
Doslej vladajoča konservativna Domovinska unija aktualnega premiera Andriusa Kubiliusa bo v novem sklicu parlamenta imela 33 sedežev. Njena koalicijska partnerica Liberalno gibanje je po pisanju STA dobila deset poslanskih mandatov, medtem ko tretji članici sedanje koalicije, Zvezi liberalcev in centra, ni uspelo prestopiti petodstotnega volilnega praga za vstop v parlament. Ostale sedeže so si razdelile manjše stranke in neodvisni kandidati, poroča dpa.
Posebnost litovskega volilnega sistema je, da volivci svoj glas oddajo dvakrat. Tako so pred 14 dnevi volili 70 poslancev po proporcionalnem sistemu, v nedeljo pa so neposredno izbrali še 67 poslancev. Trije sedeži so pripadli kandidatom, ki so v prvem krogu prejeli absolutno večino glasov; med njimi je tudi Butkevicius. En sedež ostaja nezaseden, potem ko je volilna komisija v eni volilni enoti zaradi kupovanja glasov 14. oktobra razveljavila izide.
Že v prvem delu volitev je kazalo na spremembo oblasti. Delavski stranki je pripadlo skoraj 20, socialdemokratom pa dobrih 18 odstotkov glasov. Domovinska unija je z dobrimi 15 odstotki glasov pristala na tretjem mestu, Liberalno gibanje je prejelo manj kot devet odstotkov glasov, Zveza liberalcev in centra pa je ostala pod pragom za vstop v parlament.
Poznavalci ocenjujejo, da so Litovci na volitvah sedanjo vlado kaznovali za ostre varčevalne ukrepe. Kubilius je namreč po zmagi na volitvah novembra 2008 skupaj s koalicijskimi partnerji zaradi gospodarske krize uvedel strog varčevalni program. Ta je požel veliko lepih besed iz tujine, a baltsko državo pahnil v recesijo.
Kljub hudi krizi območja evra je Kubilius za leto 2014 napovedoval uvedbo skupne evropske valute, a z zamenjavo oblasti bi se lahko to zavleklo. Butkevicius bi namreč uvedbo evra preložil za najmanj leto dni, še piše STA.
