Trumpov veleposlanik pri Natu bo Matt Whitaker

Sredi viharja zaradi odločitve demokratskega predsednika ZDA Joeja Bidna, da Ukrajini dobavi rakete dolgega dosega, je republikanski zmagovalec predsedniških volitev Donald Trump za svojega veleposlanika pri vojaški zvezi Nato imenoval Matta Whitakerja. Imenovanje nekdanjega pravosodnega ministra je še eno v duhu »najprej Amerika« doktrine prejšnjega in prihodnjega predsednika ZDA. Trump predvideva tudi izboljšano sodelovanje z zaveznicami, a zelo verjetno tudi z zahtevami po večjem prevzemu obrambnega bremena.

Nevihtne sence so se spustile nad Rusijo

Biden proti koncu svojega mandata Ukrajino oborožuje z raketami dolgega dosega, ki že padajo na ruska tla, potem ko se je vse doslej upiral prevelikemu izzivanju ruske napadalke. Zdaj predsednik Vladimir Putin jedrski napad dovoljuje kot odgovor na konvencionalnega, drastično poslabšani položaj pa bo čez dva meseca padel na glavo republikanskega naslednika. Trumpov sin Don mlajši je »vojaško-industrijski kompleks« obtožil načrtovanja tretje svetovne vojne, še preden bi njegov oče dobil priložnost za ustvarjanje miru in reševanje življenj.

Donald Trump mlajši vojaško-industrijski kompleks obtožuje načrtovanja tretje svetovne vojne. FOTO: Carlos Barria /Reuters

Vroči položaj bo na bruseljskem sedežu severnoatlantske vojaške zveze pomagal uravnavati nekdanji pravosodni minister Matt Whitaker, tudi to imenovanje pa bo ameriška politična obračunavanja kot bumerang preneslo na evropski in svetovni varnostni oder. Trump je v svojem prvem mandatu Whitakerja imenoval za pravosodnega ministra sredi preiskave Roberta Muellerja o svojem domnevnem sodelovanju z ruskim spodkopavanjem volitev 2016. Nekdanji direktor FBI-ja ni našel dokazov ne za niti proti, sporna preiskava pa je bila uvertura v nadaljnja dvomljiva demokratska obračunavanja z Rusijo in Ukrajino v samem njihovem središču. Muellerjevi preiskavi je sledil poskus odpoklica zaradi telefonskega pogovora tedanjega in prihodnjega predsednika z ukrajinskim Volodimirjem Zelenskim o poslih družine Biden v tej državi.

Volivce moti postavljanje napadene države pred njihove želje in potrebe

Če ima Trump morda resne osebne zamere do vodstva Ukrajine, pa njegove volivce moti postavljanje napadene države pred njihove želje in potrebe. Republikanci so že poskušali blokirati nove desetine milijard dolarjev za Ukrajino do končanja zgodovinske migrantske krize, po pomanjkanju sredstev za pomoč žrtvam zadnjih orkanov in drugih občutkih ljudstva, da politične elite bolj skrbijo za svet kot pa zanje, pa se jeza zaradi velikih ameriških obveznosti v svetu le še povečuje. »Močan bojevnik in lojalen domoljub«, kot je Whitakerja imenoval Trump, naj bi zagotovil napredovanje in obrambo ameriških interesov.

Francoski vojaki med Natovimi manevri na Finskem. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP

Prihodnji predsednik pa je na svojem družbenem omrežju Truth Social pisal tudi o krepitvi odnosov z Natovimi zaveznicami in miru skozi moč, kar morda pritrjuje tistim, ki verjamejo, da ZDA ne bo odpeljal iz Nata, pa čeprav bo najbrž še glasneje zahteval pravičnejšo delitev stroškov zanj. O tem bo mogoče presojati šele po nastopu novega ameriškega veleposlanika pri Natu, vprašanje pa je, kaj se bo še zgodilo do tedaj. Ima Biden realističen načrt ukrajinske prevlade na bojnem polju? Ali pa le nevarno dreza v Rusijo, lastnico največjega svetovnega jedrskega arzenala?

ZDA v jedrski moči niso daleč za njimi, ni pa več videti, da bi to prineslo zadrževanje. Putin zdaj jedrske napade dovoljuje tudi kot odgovor konvencionalnim, v velikem merjenju moči za vpliv v Evropi pa se lahko nasprotniki hitro zaračunajo. Trump že v svojem prvem mandatu ni pristajal na rusko – ali kakšno drugačno – izsiljevanje in je v nasprotju z Bidnom nabil sankcije na plinovod Severni tok II, Putinu pa ob morebitni agresiji na Ukrajino grozil s protiukrepi. In res je ta z napadom na Ukrajino počakal na Bidna, velik del republikanskih volivcev pa vendarle meni, da preprosto nimajo sredstev in moči za varovanje Evrope in drugih delov sveta.

55-letni Whitaker izhaja iz Iowe, kjer se je po študiju prava in odvetniški praksi v Minnesoti preizkušal v lokalni republikanski politiki. Kot tožilec je še posebej preganjal ilegalna mamila in zločine, povezane z njimi, dokler ga ni Trump po odstopu svojega prvega pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa postavil na njegov položaj. Z njega ga je potisnil Bill Barr, a se je ta na koncu razšel z zadnjim republikanskim predsednikom. Trump očitno ne dvomi v Whitakerjevo zvestobo, politiko do Nata in drugih zunanjepolitičnih vprašanj pa bo tako in tako določal sam.