V nadaljevanju preberite:

»Včasih se mora demokracija okopati v krvi.« To je dejal čilski general Augusto Pinochet, ki je zase trdil: »Nisem diktator, imam samo namrgoden obraz.« Demokracijo je kopal v krvi dobrih sedemnajst let.

Prejšnji teden je mineval nekje med vsemi možnimi pomeni tega stavka. Vprašala sem se, kaj je prvo, kar nam pade na pamet 11. septembra. Najprej smo pomislili na to, kako je bila demokracija okopana v krvi vseh tistih, ki so bili pred dvaindvajsetimi leti ubiti v terorističnem napadu na Ameriko.

Seveda je ta rana še vedno odprta v zavesti vseh nas, ki smo na ekranih gledali, kako teroristi obračunavajo z demokratičnimi vrednotami. In kako s trčenjem letal, polnih potnikov, v nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku vsemu svetu sporočajo, da je svoboda greh, ki prinaša pogubo.

Nato pa smo se morali minuli ponedeljek spomniti tudi 11. septembra 1973, ko je Pinochet z namrgodenim obrazom izvedel vojaški udar proti demokratično izvoljenemu socialistu Salvadorju Allendeju. Ta je še isti dan naredil samomor, ker se ni hotel predati diktatorjevim pučistom.