Lani v Ukrajini več kot 900 žrtev kasetnega streliva
V Ukrajini so lani potrdili več kot 900 žrtev kasetnega streliva, večinoma civilistov, je danes sporočilo mednarodno civilno gibanje Koalicija za kasetno strelivo (CMC). Po navedbah CMC ga je v velikem obsegu uporabljala Rusija, v manjšem pa tudi Ukrajina, ugotovitve iz letnega poročila koalicije povzemajo tuje tiskovne agencije.
Rusija je od začetka invazije na Ukrajino obsežno uporabljala tako staro zalogo kot novo razvito kasetno strelivo, je v letnem poročilu navedlo gibanje s sedežem v Ženevi. Zaradi tega je lani umrlo ali bilo ranjenih 916 ljudi, med katerimi je bilo 855 civilistov, 58 vojakov in trije strokovnjaki za odstranjevanje min.
Te žrtve so predstavljale levji delež svetovnega števila žrtev tega streliva, ki je lani znašalo 1172, kar je največje letno število, odkar je CMC leta 2010 začel zbirati podatke o tem, sicer s konvencijo iz leta 2008 prepovedanem strelivu. Eden od avtorjev poročila Loren Persi je pri tem poudaril, da veliko žrtev tudi ni bilo evidentiranih.
CMC je v poročilu pojasnil, da je bilo 890 potrjenih žrtev kasetnega streliva v Ukrajini, od tega 294 smrtnih, posledica napadov z uporabo kasetnega streliva iz letal ali topništva. 26 ljudi je bilo žrtev neeksplodiranega streliva, ki ostane po uporabi tega orožja.
Poleg Ukrajine je CMC uporabo kasetnega streliva lani med drugim evidentiral tudi v Siriji in Burmi, kjer so našteli skupno 71 žrtev.
Kasetno strelivo vsebuje več manjših bomb, ki se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjeno je uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadene več tarč naenkrat. Za njim ostane veliko neeksplodiranega streliva, ki predstavlja nevarnost za civiliste po spopadih tudi desetletja kasneje.
Konvencijo o prepovedi kasetnih bomb je doslej podpisalo več kot 120 držav članic, vendar je nekatere še niso ratificirale. Med podpisnicami sicer ni ZDA, Rusije, Burme in Sirije.
Ruska zračna obramba v regijah na zahodu Moskve sestrelila več dronov
Ruska zračna obramba je ponoči sestrelila tri brezpilotne letalnike, ki so leteli proti Moskvi, so davi sporočile ruske oblasti. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina pri tem ni bilo žrtev, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Enote zračne obrambe so uničile brezpilotne letalnike, ki so poskušali izvesti napad na Moskvo,« je Sobjanin zapisal na telegramu.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je eden od dronov letel nad regijo Kaluga jugozahodno od Moskve, drugega so uničili severozahodno od prestolnice nad okrožjem Istra v Moskovski regiji, tretjega pa v regiji Tver severozahodno od Moskve.
Kot je navedel Sobjanin, je v okrožju Istra nastala škoda zaradi padajočih ostankov sestreljenih letalnikov, reševalne službe pa si prizadevajo odpraviti posledice.
Po njegovih navedbah so padajoči ostanki poškodovali »komunalni objekt« v okrožju Istra. Drugih podrobnosti o vrsti objekta ali resnosti škode ni navedel, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Zaradi zračnega alarma so za kratek čas zaprli moskovski letališči Vnukovo in Šeremetjevo, letala pa preusmerili na druga letališča. Obe letališči so zjutraj znova odprli.
Po navedbah ruskih oblasti je bila moskovska regija v zadnjih tednih pogosto tarča napadov ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Pri tem je bilo poškodovanih več objektov v središču Moskve.
Rusko obrambno ministrstvo je kasneje sporočilo, da je ruska zračna obramba davi sestrelila tudi dron nad polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. V Moskvi so ob tem obsodili »poskus terorističnega dejanja s strani režima v Kijevu«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zadnjih tednih so se na ruskem ozemlju okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so po navedbah ruskih oblasti usmerjeni na prestolnico, območje njene regije ter polotok Krim, poroča AFP. Pri tem je bilo poškodovanih več objektov v središču Moskve. Ruske oblasti so pred dnevi tudi sporočile, da so ruske sile uničile podvodne drone, s katerimi naj bi želela ukrajinska stran napasti most na polotok Krim.
