Otroci bodo še leta čutili posledice ukrepov

Šolam je treba dati prednost pri sproščanju ukrepov, je poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.
Fotografija: Tudi tam, kjer so šole odprte, šolarji še zdaleč ne morejo uživati v brezskrbnosti otroštva. FOTO: John Moore/AFP
Odpri galerijo
Tudi tam, kjer so šole odprte, šolarji še zdaleč ne morejo uživati v brezskrbnosti otroštva. FOTO: John Moore/AFP

Na današnji dan je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo novega koronavirusa, ki je vzel že več kot 2,6 milijona življenj. Največ žrtev je med starejšim prebivalstvom, a tudi najmlajši zaradi življenja v novi normalnosti, ki so jo prinesli ukrepi za zajezitev virusa, plačujejo visoko ceno, so opozorili pri Unicefu.

»Eno leto po pandemiji smo priča slabšanju položaja otrok na vseh ključnih področjih,« je poudarila Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Povečalo se je število otrok, ki so lačni, osamljeni, žrtev zlorab, imajo duševne težave, živijo v revščini in so prisiljeni v poroke. Poslabšal se je dostop do izobraževanja in osnovnih storitev, vključno z zdravstveno oskrbo, prehranskimi programi in storitvami za zaščito. Vse to so znaki, ki potrjujejo, da bodo otroci še leta občutili posledice pandemije.«

image_alt
Vse več Nemcev trajno pod pragom revščine


Čeprav novi koronavirus najbolj prizadene starejše, tudi število okuženih med mlajšimi od 20 let ni zanemarljivo. V zadnjem letu je bilo med otroki in mladostniki v 107 državah, ki predstavljajo 62 odstotkov vseh primerov, okuženih 13 odstotkov. Med njimi so tudi primeri takih, ki so po preboleli bolezni čutili posledice, med katerimi je večorganski vnetni sindrom.
 

Za 170 milijonov otrok šole zaprte skoraj vse leto


Kakšne so posledice nove normalnosti za najmlajše prebivalce tega planeta, z vso krutostjo razkrivajo podatki Unicefa. Za več kot 168 milijonov otrok po vsem svetu so šole zaprte že skoraj leto dni, v tem času vsaj eden od treh učencev ni mogel dostopati do izobraževanja na daljavo. Dve tretjini s popolnim ali delnim zaprtjem sta v Latinski Ameriki in na Karibih, kjer je že tako visoko tveganje revščine.


 
V državah v razvoju naj bi se revščina najmlajših povečala za približno 15 odstotkov. Dodatnih 140 milijonov otrok v teh državah živi v gospodinjstvih, ki so pod pragom revščine, so opozorili pri Unicefu. V tem letu je bil ogrožen tudi napredek te organizacije pri odpravljanju otroških porok; zaradi posledic pandemije bi lahko bilo še pred koncem tega desetletja v to spet prisiljenih dodatnih deset milijonov otrok.

Kar šest od sedmih otrok, mlajših od pet let, je v 2020 trpelo zaradi zaostajanja v rasti ali podhranjenosti, kar je povzročilo skoraj 54 milijonov akutno podhranjenih otrok. FOTO: Prakash Singh/AFP
Kar šest od sedmih otrok, mlajših od pet let, je v 2020 trpelo zaradi zaostajanja v rasti ali podhranjenosti, kar je povzročilo skoraj 54 milijonov akutno podhranjenih otrok. FOTO: Prakash Singh/AFP

 
Kar šest od sedmih otrok, mlajših od pet let, je v 2020 trpelo zaradi zaostajanja v rasti ali podhranjenosti, kar je povzročilo skoraj 54 milijonov akutno podhranjenih otrok. To je 14-odstotno povečanje, kar bi lahko pomenilo več kot 10.000 dodatnih smrti na mesec, večinoma v Podsaharski Afriki in Južni Aziji. S 40-odstotnim upadom prehranskih programov za otroke in ženske se lahko poslabšajo tudi druga področja, je še navedel Unicef. Zaradi zaustavljenih kampanj cepljenja proti ošpicam v 26 državah je bilo samo novembra lani več kot 94 milijonov ljudi v nevarnosti, da ne bi dobili te pomembne preventive pred boleznimi.
 

Da ne bomo imeli izgubljene generacije

 
Najmanj eden od sedmih otrok je večino zadnjega leta preživel z omejevalnimi ukrepi, kar je prispevalo k občutkom tesnobe, depresije in izolacije. In prav v tem času je bilo prekinjenih več kot dve tretjini zdravstvenih storitev za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

image_alt
Zmanjkuje jim motivacije za učenje in življenje


Zaradi zaprtja meja ter naraščajoče ksenofobije in izključenosti begunci in prosilci za azil, med njimi so tudi otroci, v kar 59 državah z razpoložljivimi podatki nimajo dostopa do podpore za socialno zaščito, povezano s covidom-19.

Vsaj eden od treh šolarjev med zaprtjem šol ni imel dostopa do šolanja na daljavo. FOTO: Ivan Pisarenko/AFP
Vsaj eden od treh šolarjev med zaprtjem šol ni imel dostopa do šolanja na daljavo. FOTO: Ivan Pisarenko/AFP


Približno tri milijarde ljudi po vsem svetu doma še vedno nima urejenih razmer za umivanje rok z milom in vodo. V najmanj razvitih državah tri četrtine ljudi, več kot dve tretjini šol in četrtina zdravstvenih ustanov nimajo niti osnovnih higienskih pripomočkov, ki so potrebni za preprečevanje prenosa covida-19. Približno 700 otrok, mlajših od pet let, vsak dan umre zaradi bolezni, ki so posledica pomanjkanja čiste pitne vode, ustreznih sanitarij in higiene.
 
»Otroci morajo biti v središču prizadevanj za okrevanje sveta po pandemiji,« je znova poudarila Henrietta Fore. »To pomeni, da je treba šolam dati prednost pri ponovnem odpiranju. To pomeni zagotavljanje socialne zaščite za družine, vključno z denarnimi transferji, in doseganje najranljivejših otrok s ključnimi storitvami. Le s tem lahko zaščitimo generacijo mladih, da ne postane izgubljena generacija.«

Preberite še:

Komentarji: