Tiskane izdaje
Peking – Za zadnjima napadoma na civiliste v xinjianškem mestu Kashgarju stojijo islamski skrajneži, ki so se usposabljali v Pakistanu, je v ponedeljek sporočila območna vlada. In čeprav za to ne navaja nikakršnih dokazov, trdi, da so bili storilci najnovejših terorističnih dejanj povezani z Al Kaido.
Potem ko sta dva Ujgura v soboto zvečer ugrabila tovornjak, ubila šoferja, zapeljala v množico ljudi na trgu in jih nato z nožem šest usmrtila, preden so enega od njiju ubili in drugega aretirali, je v nedeljo popoldne druga skupina najprej aktivirala razstrelivo v neki restavraciji v središču Kashgarja, ko so na prizorišče prihiteli policisti in gasilci, pa so se napadalci z noži spravili nad vsakogar, ki se je znašel v njihovi bližini.
V drugem napadu je bilo v 24 urah ubitih šest civilistov in pet napadalcev, predstavniki mestne oblasti pa trdijo, da je eden od napadalcev, preden je izdihnil, priznal, da je vso akcijo vodil moški, ki je prišel iz Pakistana, kjer so ga pripadniki Islamskega gibanja za Vzhodni Turkestan (ETIM) učili izdelovanja orožja in razstreliva.
»Člane te skupine povezujejo skrajna verska prepričanja, zaradi katerih so odločeni, da bodo nadaljevali svojo sveto vojno,« je zapisano v izjavi območne vlade.
Kitajska oblast je že pred časom uprla prst v Pakistan, češ da je ta leglo teroristov, članov ETIM. Potem ko je bilo v mestu Hotanu v napadu na policijsko postajo ubitih 18 ljudi, so državni mediji citirali izjave strokovnjakov za terorizem, ki trdijo, da so bili napadalci po vsej verjetnosti pripadniki teroristične skupine, ki deluje v sosednji državi.
Mejni prehodi med Xinjiangom in Pakistanom so zlahka prehodni in jih je težko v celoti nadzorovati. S tem ko kitajska oblast prepoveduje verske šole v Xinjiangu, vse več Ujgurov odhaja v medrese v Pakistanu, kjer pa se neizogibno srečujejo z različnimi tolmačenji islamske vere in zlahka zapadejo pod vpliv skrajnežev.
ETIM je bil dolgo osredotočen na etnična vprašanja. Njegovi pripadniki so se zavzemali za pravico Ujgurov do lastne države in trdili, da so Hani v zgodovini zasedli Xinjiang, katerega ime v kitajščini pomeni »nove meje«. A njihove teroristične akcije vse pogosteje ne izbirajo ciljev, tako da so žrtve tako Hani kot Ujguri, kar priča o tem, da se organizacija vse bolj nagiba k verskim motivom.
»Vlada ne ve, kako naj odpravi ta problem,« pravi eden od strokovnjakov za vprašanja kulturne identitete z akademije za družbene vede. »Posebna težava se skriva v dejstvu, da je težišče versko opredeljenega ujgurskega vprašanja zunaj Kitajske.«
Vodstvo v Pekingu je od Pakistana večkrat zahtevalo, naj prepove delovanje ETIM na pakistanskih tleh, vendar je v državi, v kateri je težko osamiti verski ekstremizem in v kateri islamski aktivizem uporabljajo kot dejavnik območne strategije, to skoraj nemogoče. Obtožbe, češ da so teroristi tudi tokrat prišli s pakistanske strani, verjetno ne bodo bistveno vplivale na odnose med Pekingom in Islamabadom, bodo pa zagotovo povod za nove kitajske pritiske na sosednjo državo, o kateri azijska sila trdi, da goji z njo »prijateljstvo za vse letne čase«.
Kitajska strategija do Xinjianga je do zdaj temeljila na velikih naložbah v tamkajšnji gospodarski razvoj. Voditelji v Pekingu so bili prepričani, da bodo s tem, ko bodo na tem območju zagotovili višjo življenjsko raven, postopoma izginili verski in etnični problemi.
Zdaj se je pokazalo, da revščina ni edini vir nasilja, kitajsko vodstvo pa za to krivi mednarodno mrežo. To pa je dvorezen meč, opozarjajo strokovnjaki in pozivajo Peking, naj se v zvezi z občutljivimi območji najprej posveti vprašanjem pravic in šele nato razmišlja o razvoju.
