Litva, nova za krmilom EU, se spogleduje z vzhodom

Po uspešnem irskem predsedovanju je na čelu Unije prvič država iz baltske trojice − Litva.

Objavljeno
02. julij 2013 20.10
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Začetek in sredina­ vsakega leta sta v znamenju menjave za krmilom EU. Po ­Irski, ki je vodila Unijo v prvi polovici leta, je krmilo prevzela Litva. Čeprav je predsedovanje Uniji od uveljavitve lizbonske pogodbe konec leta 2009 izgubilo precej pomena, ima še vedno precejšnjo simbolno težo.

Vsaj med šestimi meseci predsedovanja se v predsedujočih državah več ukvarjajo z evropsko politiko. Zlasti majhne članice predsedujejo z velikim ponosom, prizadevnostjo in ambicijami. Predsedujoče države delujejo v triu – v prvem, od začetka leta 2007 do sredine leta 2008, so bile Nemčija, Portugalska in Slovenija. V aktualni trojki bo za Litvo na vrsti Grčija.

Po novem je predsedstvo na ravni voditeljev držav povsem na obrobju. Predsednik evropskega sveta tako že pred vrhi usklajuje »šefe« in poskuša doseči kompromisne rešitve. Kriza je vlogo predsednikov vlad in članic (tudi v primerjavi z bruseljskimi institucijami EU) še okrepila. Bolj kot v svetu zunanjih ministrov, ki ga na zasedanjih vodi visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton, je vloga predsedujočega opazna na zasedanjih finančnih ministrov (Ecofin). Predsedujoče države si izberejo prednostne naloge. Po drugi strani nimajo veliko manevrskega prostora, saj delo na posameznih področjih (dosjejih) v zapletenem sistemu odločanja v EU že tako traja več kot pol leta. Eno od področij v središču pozornosti Litovcev so energetska vprašanja. V Uniji so načrtovane velike naložbe v evropsko energetsko infrastrukturo. Naklonjeni so tudi pridobivanju plina iz skrilavcev. Predsednica Dalia Grybauskaitė pravi, da si Evropska unija z omejitvami strelja v noge, krepi energetsko odvisnost in zmanjšuje ­konkurenčnost.

Omejitev davčnih utaj

Glede na svoj geografski položaj in sovjetsko preteklost je razumljivo, da si bo Vilnius prizadeval za tesnejše sodelovanje z vzhodnim sosedstvom Unije. Eden od projektov na mizi je pridružitveni sporazum z Ukrajino. Zaradi ravnanja kijevske oblasti v primeru Julije Timošenko je ta bolj ali manj na ledu. Sicer Litvo čaka kar veliko rednega dela: številni zakonodajni postopki za uveljavitev proračuna EU v letih 2014–2020. Nadaljevali bodo prizadevanja za sprejetje ureditve, s katero bi omejili davčne utaje in izogibanje plačevanju davkov. Kriza je že tako večna tema.

Precejšen izziv za Litvo utegnejo biti primerjave z irskim predsedstvom, ki se je sklenilo konec tedna. To v bruseljskih krogih velja za velik uspeh. Dublin ima za sabo že sedmo predsedstvo, zato so izkušnje diplomacije in uradništva na zelenem otoku neprimerljivo večje. Irci so v pogajanjih spretno pripeljali do konca več velikih vprašanj, ki so dolgo obremenjevala Unijo. To ni povezano le z njihovim delom, marveč tudi s časovnim okvirom. Ker se spomladi izteče mandat evropskega parlamenta, si želijo članice in bruseljske institucije spraviti pod streho čim več projektov.

Na začetku irskega predsedovanja je bil največji zalogaj videti proračun EU. Februarja je bil na vrhu dosežen kompromis o njem, Irci so nato uspešno pripeljali do konca pogajanja z evropskim parlamentom. Razmeroma veliko je bilo narejenega na področju bank. Dosegli so sporazum o omejitvah plačil vodilnim bančnikom, sprejeta je bila odločitev o centralnem nadzoru bank pri ECB, konec junija so finančni ministri pod irsko taktirko blagoslovili prihodnji model sanacije opešanih bank.