Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da opušča svojo kampanjo za ponovno izvolitev. Bidnovo sporočilo je prišlo po vse večjih pritiskih uglednih članov demokratske stranke, naj se umakne, potem ko se je konec junija izjemno slabo odrezal na televizijskem soočenju z republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom.

»Čeprav sem se nameraval potegovati za ponovno izvolitev, verjamem, da je za mojo stranko in državo najbolje, da odstopim in se do konca mandata osredotočim le na izvrševanje dolžnosti predsednika ZDA,« je sporočil Biden in kot kandidatko demokratov podprl sedanjo podpredsednico Kamalo Harris. »Danes si želim izraziti svojo popolno podporo Kamali za nominacijo stranke. Demokrati – čas je, da stopimo skupaj in premagamo Trumpa. Izbira Kamale Harris za podpredsednico je bila moja najboljša odločitev,« je sporočil Biden.  

Zgledu je sledilo več vidnih članov demokratske stranke, ki so kmalu po Bidnu tudi sami izrazili podporo Harrisovi. Trenutna podpredsednica pa je že potrdila, da vstopa v predsedniško tekmo. »Imamo 107 dni do volitev. Skupaj se bomo borili in skupaj bomo zmagali,« je sporočila, poroča New York Times. 

Biden je vse doslej vztrajal, da bo nadaljeval kampanjo, čeprav ga je vse več demokratov pozivalo, naj se umakne. V nedeljo je to storil neodvisni senator iz Zahodne Virginije Joe Manchin. Pred tem je dejal Biden, da ga lahko k umiku prisili le »vsemogočni Bog«, pozneje pa je pojasnil, da bi o umiku razmislil, če bi imel zdravstvene težave.

81-letni Biden je bil prejšnji teden pozitiven na testu za covid-19 in po poročilih zdravnika Bele hiše dobro okreva. Ta teden se namerava srečati tudi z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, ki bo imel govor pred obema domovoma ameriškega kongresa.

Predsednik je presenetljivo novico sporočil po večtedenski kampanji pritiskov. FOTO: Allison Bailey/Reuters

Njegov odstop postavlja letošnjo predsedniško tekmo povsem na glavo, saj se bodo morali demokrati odločiti, kdo bo njihov kandidat. Najbrž bo to Harrisova, čeprav enotnosti v stranki glede tega trenutno še ni.

Del demokratov si želi, da bi na konvenciji sredi avgusta v Chicagu Bidnovi delegati izbrali najustreznejšega kandidata ali kandidatko.

Le nekaj minut za Bidnovim sporočilom je Trump v pogovoru za televizijo CNN dejal, da se bo Biden zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik ZDA, in izrazil prepričanje, da bo Kamalo Harris na volitvah lažje premagal kot Bidna.

Biden na Kardeljevem pogrebu

Po junijskem soočenju s Trumpom je Biden poskušal rešiti kampanjo s pogostejšimi medijskimi intervjuji, v začetku julija pa je v Washingtonu vodil še vrh zveze Nato.

Vendar pa je postajalo vse bolj očitno, da nima telesne in duševne energije in zmogljivosti za nadaljevanje naporne kampanje, in vse več demokratov – predvsem članov zveznega kongresa, ki so se bali, da bo na volitvah ogrožen tudi njihov sedež – ga je začelo prepričevati, naj se umakne.

Biden je pomisleke sprva deloma odpravil z uspešnim govorom o položaju v državi v začetku marca, po katastrofalnem nastopu na televizijskem soočenju z republikanskim kandidatom in nekdanjim predsednikom Trumpom konec junija pa so se začeli vrstiti pozivi uglednih predstavnikov demokratske stranke, naj se 81-letnik poslovi. Takšnega mnenja je v bila anketah tudi velika večina demokratskih volivcev.

FOTO: Brian Snyder/Reuters

Bidnu je položaj predsednika ZDA uspelo osvojiti na predsedniških volitvah 2020, v tretjem poskusu od leta 1988. Zmagal je proti Trumpu, ki je neuspešno kandidiral za drugi zaporedni mandat.

Biden, ki je na položaju od januarja 2021, se je že v Belo hišo preselil kot najstarejši predsednik ZDA doslej. Če bi vztrajal v tekmi, bi bil ob koncu morebitnega drugega mandata star 86 let.

Ostal bo predsednik do januarja 2025, ko bo funkcijo prevzel zmagovalec jesenskih volitev.

Joe Biden se ne bo potegoval za še en mandat. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Od predsedniške kampanje je v volilnem letu nazadnje odstopil demokrat Lyndon Johson, ki je leta 1968 naznanil, da se ne bo potegoval za svoj drugi poln mandat. Johnson je leta 1963 nasledil ubitega Johna F. Kennedyja, nato bil izvoljen na položaj predsednika, zaradi prepirov okrog vietnamske vojne, ki so razklali demokratsko stranko, pa je odstopil od predsedniške tekme.

Demokratska nacionalna konvencija je leta 1968 minila v znamenju protestov in prepirov, na volitvah pa je potem novembra istega leta zlahka zmagal republikanec Richard Nixon.