Hvalospevi velikemu poku v Evropi
Tudi v evropskem parlamentu je bila 20. obletnica velike širitve EU priložnost za hvalospeve. Širitev 1. maja 2004, tako imenovani veliki pok, so razpravljavci videli kot pravo evropsko zgodbo o uspehu. Leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, šest let pozneje še Hrvaška, prihodnje širitve ostajajo negotove.
Ruska agresije na Ukrajino odreja prihodnost EU.
Na slovesnosti v evropskem parlamentu tudi nekdanji premier Anton Rop.
Prihodnje širitve Evropske unije ostajajo negotove.
»Vaša gospodarstva so v razmahu. Vaša kmetijska proizvodnja se je potrojila. Vaše stopnje nezaposlenosti so polovico nižje. Moč Evrope, skupaj z vašo iznajdljivostjo, je vsem vašim državam prinesla pravi gospodarski čudež,« je na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen hvalila širitev. V kontekstu ruske agresije na Ukrajino je očitna predvsem geopolitična razsežnost širjenja Unije v prostor med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem.
Rusija kot eksistenčna grožnja Evropi
»Kar se dogaja v Ukrajini, bo za zmeraj oblikovalo prihodnost Unije. Ne moremo ignorirati tega, da je Rusija eksistenčna grožnja ne le Ukrajini, temveč tudi Evropi,« je dejala Nemka, ki se poteguje za še en mandat v bruseljski palači Berlaymont. Prepričana je, da zmaga Vladimirja Putina ne bi spremenila le zemljevida, temveč tudi potek evropske zgodovine. »Naša Unija nikoli več ne bi bila enaka,« je dejala. Ukrajina je po začetku ruske agresije, skupaj z Gruzijo in Moldavijo, dobila perspektivo članstva.
Tudi na parlamentarni slovesnosti je bil očiten odmev velike vojne v Evropi. Na vprašanja mladih, rojenih na dan širitve pred dvema desetletjema, so odgovarjali politični voditelji iz časa pristopa. Nekdanja estonska zunanja ministrica Kristiina Ojuland je na vprašanje mlade rojakinje odgovorila, da je glavni razlog za vstop bil in ostaja varnost. »Ukrajina je glavna tema za Estonijo,« je dejala. Če leta 2004 ne bi bilo včlanitve, bi bila Estonija po njenem mnenju v enakem položaju kot Ukrajina ali Gruzija.
Slovenska izkušnja
Iz Slovenije je v Strasbourg prišla Lejla Jevrić. Nekdanjega slovenskega premiera Antona Ropa, ki je vodil vlado v času vstopa, je vprašala, kaj v Sloveniji izstopa kot simbol njenega članstva. Navedel je primer lanskih katastrofalnih poplav in veliko škodo, ki je nastala ob tem. Evropska komisija da se je odzvala hitro, Ursula von der Leyen je obiskala Slovenijo. »Slovenija je doživela solidarnost EU. Tako kot so solidarnost doživele številne druge države članice in številne države zunaj EU, tudi Ukrajina,« je ocenil. Solidarnost je v Ropovih očeh »temelj za uspešno prihodnost EU«.
Tudi drugačne zgodovinske primerjave je bilo slišati. Desničar Nicola Procaccini iz Bratov Italije, ki je v evropskem parlamentu sovodja skupine Evropski konservativci in reformisti (ECR), je ob upornikih proti socializmu iz Budimpešte in Gdanska spomnil še na »mučenike iz fojb«. Vsekakor je bila peta širitev EU leta 2004 prava povojna združitev Evrope, saj se je Uniji pridružilo osem nekdaj socialističnih držav (pa še Ciper in Malta). Za mlajše prebivalce je takšna združena Evropa z enotnim prostorom del vsakdana.
Predsednica evropskega parlamenta, Maltežanka Roberta Metsola, je v nagovoru ocenila, da se je Evropa v zadnjih dveh desetletjih spoprijemala z izzivi brez primere. »Vem, kako velika je bila skušnjava, da bi v najtežjih trenutkih iskali rešitve sami, vendar tega nismo storili. Ker smo razumeli, da je EU kljub frustracijam in pomanjkljivostim še vedno najboljše jamstvo za vse naše ljudi,« je poudarila. Tudi dežele Zahodnega Balkana, Gruzija, Moldavija in Ukrajina eno generacijo po veliki širitvi da gledajo Evropo z »enakim upanjem in prepričanjem o skupni prihodnosti«.
