Dialog malih Rusov z malimi Američani na ledu
Čeprav glavni igralci iščejo rešitev kosovskega vprašanja za zaprtimi vrati, je malo verjetno, da bo Bruselj dosegel preboj do evropskih volitev.
Odpri galerijo
Kosovska vlada nerazumnih carin na uvoz srbskega blaga ne bo odpravila brezpogojno. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Dialog med Beogradom in Prištino je globoko zamrznjen. Nov krog o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom naj bi dokazal nasprotno. Čeprav glavna igra poteka za tesno zaprtimi vrati, je malo verjetno, da bo Bruselj dosegel preboj do evropskih volitev.
V Bruselj je danes prvič prispela nova kosovska pogajalska ekipa, ki jo vodita namestnik premiera Fatmir Limaj in župan Prištine Shpend Ahmeti. V EU gledajo na ta »demokratski uspeh« na kosovskem političnem prizorišču kot na podporo dialogu kosovskega predsednika Hashima Thaçija z njegovim srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. O tem, da Priština ni enotna, priča dejstvo, da največji opozicijski stranki Demokratska zveza Kosova in Samoopredelitev odrekata legitimnost pogajalski ekipi in Thaçiju.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je po srečanju ponovila, da je odprava visokih carin na srbsko blago nujna. Po njenem je ustanovitev pogajalske ekipe znamenje, da je za kosovsko oblast normalizacija odnosov s Srbijo, evropska pot Kosova in potreba po sodelovanju pri dialogu Prištine z Beogradom, pri katerem posreduje EU, prednostna naloga. Ahmeti je izjavil, da carin ne bodo odpravili brezpogojno, ker mora Srbija končati kampanjo pozivanja k umiku priznanja kosovske neodvisnosti.
Nerešeno kosovsko vprašanje je na pragu novega »prelomnega« leta. Lansko se je končalo s preprečitvijo članstva Kosova v Interpolu, uvedbo nerazumnih carin na uvoz srbskega blaga, sprejetjem zakonskih okvirov za ustanovitev kosovske vojske, različnimi pogledi na preiskavo umora zmernega srbskega politika Oliverja Ivanovića ter napovedjo odstranitve meje med Kosovom in Albanijo. Slednjo so v Beogradu označili za uvod v ustanovitev velike Albanije, ki ji Zahod ne nasprotuje.
Beograd je kot pogoj za vrnitev za pogajalsko mizo postavil odpravo nerazumnih carin. Na drugi strani so v Prištini poudarili, da je smiselno nadaljevati dialog, če bo vodil k obojestranskemu priznanju neodvisnosti. Po navedbah Washington Posta je Thaçi obljubil ameriškemu veleposlaniku v Berlinu Richardu Grenellu, da si bo prizadeval za odpravo carin. To je potrdil tudi Grenell, medtem ko je Thaçi poudaril, da se bo zavzel za odpravo carin, če bo to odprlo pot končnemu mirovnemu sporazumu Kosova s Srbijo.
Čeprav rešitve še ni videti, verbalni optimizem ni zapustil Thaçija, ki je izjavil, da bo letos dosežen končni sporazum. V nasprotju z njim se je Vučić, ki stavi na nujnost kompromisa, odrekel omejevanju z roki. Kljub poskusom pospešitve procesa hitrih in lahkih rešitev ni, kdaj bo nastopilo leto odločitve, je odvisno od soglasja velesil.
Srbska in kosovska stran ostajata v utrjenih rovih in čakata, da se bo nekaj zgodilo. Priština stavi na ameriško zavezništvo, ki ga poskuša premier Ramush Haradinaj krepiti tudi s predstavljanjem Srbije kot male Rusije. Beograd računa na to, da Washington ne bo vsiljeval rešitve brez soglasja Moskve. Srbska premierka Ana Brnabić se je odzvala z besedami, da tudi Američanom ne bi bilo všeč, če bi Kosovo, ki je središče trgovine z drogo, orožjem in ljudmi, dalo pa je tudi največ islamskih borcev na število prebivalcev, poimenovali mala Amerika. Ne prvi ne drugi nista prepričala domače javnosti, da v tem procesu ni zmagovalcev.
V Bruselj je danes prvič prispela nova kosovska pogajalska ekipa, ki jo vodita namestnik premiera Fatmir Limaj in župan Prištine Shpend Ahmeti. V EU gledajo na ta »demokratski uspeh« na kosovskem političnem prizorišču kot na podporo dialogu kosovskega predsednika Hashima Thaçija z njegovim srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. O tem, da Priština ni enotna, priča dejstvo, da največji opozicijski stranki Demokratska zveza Kosova in Samoopredelitev odrekata legitimnost pogajalski ekipi in Thaçiju.
Na pragu »prelomnega« leta
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je po srečanju ponovila, da je odprava visokih carin na srbsko blago nujna. Po njenem je ustanovitev pogajalske ekipe znamenje, da je za kosovsko oblast normalizacija odnosov s Srbijo, evropska pot Kosova in potreba po sodelovanju pri dialogu Prištine z Beogradom, pri katerem posreduje EU, prednostna naloga. Ahmeti je izjavil, da carin ne bodo odpravili brezpogojno, ker mora Srbija končati kampanjo pozivanja k umiku priznanja kosovske neodvisnosti.
Nerešeno kosovsko vprašanje je na pragu novega »prelomnega« leta. Lansko se je končalo s preprečitvijo članstva Kosova v Interpolu, uvedbo nerazumnih carin na uvoz srbskega blaga, sprejetjem zakonskih okvirov za ustanovitev kosovske vojske, različnimi pogledi na preiskavo umora zmernega srbskega politika Oliverja Ivanovića ter napovedjo odstranitve meje med Kosovom in Albanijo. Slednjo so v Beogradu označili za uvod v ustanovitev velike Albanije, ki ji Zahod ne nasprotuje.
Beograd je kot pogoj za vrnitev za pogajalsko mizo postavil odpravo nerazumnih carin. Na drugi strani so v Prištini poudarili, da je smiselno nadaljevati dialog, če bo vodil k obojestranskemu priznanju neodvisnosti. Po navedbah Washington Posta je Thaçi obljubil ameriškemu veleposlaniku v Berlinu Richardu Grenellu, da si bo prizadeval za odpravo carin. To je potrdil tudi Grenell, medtem ko je Thaçi poudaril, da se bo zavzel za odpravo carin, če bo to odprlo pot končnemu mirovnemu sporazumu Kosova s Srbijo.
Sprti strani v utrjenih rovih
Čeprav rešitve še ni videti, verbalni optimizem ni zapustil Thaçija, ki je izjavil, da bo letos dosežen končni sporazum. V nasprotju z njim se je Vučić, ki stavi na nujnost kompromisa, odrekel omejevanju z roki. Kljub poskusom pospešitve procesa hitrih in lahkih rešitev ni, kdaj bo nastopilo leto odločitve, je odvisno od soglasja velesil.
Srbska in kosovska stran ostajata v utrjenih rovih in čakata, da se bo nekaj zgodilo. Priština stavi na ameriško zavezništvo, ki ga poskuša premier Ramush Haradinaj krepiti tudi s predstavljanjem Srbije kot male Rusije. Beograd računa na to, da Washington ne bo vsiljeval rešitve brez soglasja Moskve. Srbska premierka Ana Brnabić se je odzvala z besedami, da tudi Američanom ne bi bilo všeč, če bi Kosovo, ki je središče trgovine z drogo, orožjem in ljudmi, dalo pa je tudi največ islamskih borcev na število prebivalcev, poimenovali mala Amerika. Ne prvi ne drugi nista prepričala domače javnosti, da v tem procesu ni zmagovalcev.
