Assange na sodišču izpodbija odločitev o izročitvi Švedski

Julian Assange trdi, da bi bile z izročitvijo kršene njegove človekove pravice.

Objavljeno
12. julij 2011 15.07
Posodobljeno
12. julij 2011 15.19
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si
London - Na višjem sodišču v Londonu se je danes začel prizivni postopek, s katerim poskuša ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange preprečiti svojo izročitev Švedski zaradi obtožb o spolnem napadu.

Štiridestletni Avstralec, ki je od aretacije decembra lani v Londonu v hišnem priporu, prav tako trdi, da so obtožbe proti njemu politično motivirane. Obravnava bo potekala še v sredo, kdaj bosta sodnika objavila odločitev, pa še ni znano.

Assangea na sodišču zastopa vodilni britanski odvetnik za človekove pravice Gareth Pierce, ki je že napovedal, da bo primer posredoval Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, piše STA.

Žrtev filozofskega in pravnega neskladja?

Njegov drugi odvetnik Ben Emmerson je poudaril, da evropski zaporni nalog, ki ga je izdala Švedska in na podlagi katerega so prijeli Assangea, »ne daje pravičnega, ustreznega in točnega« opisa obtožb.

Menil je tudi, da je Assange žrtev »filozofskega in pravnega« neskladja med švedsko in britansko zakonodajo o spolnem zločinu in da ga zato Švedski London ne more izročiti. Med drugim naj bi ženska, ki Assangea obtožuje posilstva, potem ko se je zbudila in ugotovila, da ima z njo nezaščiten spolni odnos, nanj nato pristala. Po britanskih zakonih pa to ne bi bilo opredeljeno kot posilstvo, je po pisanju STA dodal Emmerson na obravnavi, na kateri je bil navzoč tudi Assange, a ni govoril.

Če bo Assange izročen, bo moral na Švedskem odgovarjati na obtožbe o spolnem napadu in posilstvu na dve ženski, ki ju je domnevno zagrešil avgusta lani v Stockholmu.

Assange je konec lanskega leta povzročil pravi vihar z objavo ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks, ki med drugim razkrivajo podrobnosti tako imenovane ameriške vojne proti terorizmu in odnose med velesilami ter podrobnosti o posameznih politikih, še piše STA.