Rekordna kazen za lastnika družbenega omrežja Facebook
V petih letih, odkar je Evropska unija sprejela obsežna pravila za varstvo podatkov, znana pod kratico GDPR, so njeni organi zaradi kršitev teh razdelili že za več milijard evrov glob. Najnovejša izrečena kazen, ki je danes doletela družbo Meta oziroma njeno podružnico na Irskem, je najvišja doslej.
Irski regulator za varstvo podatkov je ameriškemu tehnološkemu velikanu, ki ima v lasti družbeni omrežji Facebook in Instagram, prepovedal pošiljanje podatkov evropskih uporabnikov v Združene države Amerike ter mu zaradi kršitev evropske zakonodaje na tem področju naložil 1,2 milijarde evrov denarne kazni. Višina te je podrla rekord iz leta 2021, ko je bila družba Amazon v Luksemburgu oglobljena za 746 milijonov evrov.
Komisija za varstvo podatkov (DPC) je v svoji odločitvi obrazložila, da podjetje, ki ga je ustanovil Mark Zuckerberg in se je do leta 2021 imenovalo Facebook, pri pošiljanju podatkov iz držav EU na drugo stran Atlantika ni zadostilo varnostnim kriterijem, kot jih določa uredba GDPR, oziroma ni upoštevalo odločitve sodišča EU v Luksemburgu, ki je opozorilo na nevarnosti te prakse za temeljne pravice in svoboščine uporabnikov družbenih omrežij.
DPC je preiskavo proti Meti začel avgusta 2020, vanjo pa so bili vključeni tudi regulatorji v drugih članicah sedemindvajseterice. Končno odločitev so regulatorji dosegli s pomočjo evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB), ki je na podlagi ugotovljenih kršitev presodil, da je izrek kazni primeren ukrep.
V odzivu na odločitev, na podlagi katere mora podjetje v roku petih mesecev prekiniti pošiljanje podatkov evropskih državljanov v ZDA in plačati najvišjo izrečeno administrativno globo doslej, so iz Mete sporočili, da se bodo nanjo pritožili in da ta ne bo imela takojšnih posledic za delovanje Metinih družbenih omrežij v državah EU. Rekordno denarno kazen so pri podjetju s sedežem v Kaliforniji označili za »nepotrebno in neupravičeno« ter opozorili, da EU z njo ustvarja »nevaren precedens« za mnoga druga podjetja, ki pošiljajo podatke čez Atlantik.
Meta se bo pritožila
Z mnogo večjim navdušenjem so jo sprejeli zagovorniki pravice do zasebnosti, med njimi tudi aktivist Max Schrems, ustanovitelj Evropskega centra za digitalne pravice (Noyb), ki zaradi razkritij Edwarda Snowdna o vlogi velikih tehnoloških podjetij pri množičnem nadzoru komunikacij v ZDA že desetletje poskuša ustaviti odtekanje podatkov iz EU. Avstrijec je dejal, da bi bila lahko kazen bistveno višja glede na obseg in trajanje kršitev.
Meta bo poskušala na sodišču doseči odložitev sankcij vsaj do poletja, ko pričakuje, da bo ta problem med EU in ZDA razrešen na politični ravni, toda aktivisti ne verjamejo, da se bo s tem lahko izognila plačilu kazni.
Podjetje vztraja, da je glavni vzrok za nastali položaj temeljna neskladnost med pravili ameriške vlade o dostopu do podatkov in evropskimi pravicami do zasebnosti. »Gre za neskladje, ki ga ne Meta ne katero koli drugo podjetje ne more rešiti samo,« sta v pisnem odzivu zapisala predstavnika vodstva podjetja Nick Clegg in Jennifer Newstead.
Bruselj in Washington sta lani dosegla načelni dogovor o prenosu podatkov, končni pakt pa naj bi sklenila do letošnjega poletja - vsaj takšni so načrti evropske komisije. »Pričakujemo, da bo ta okvir za varstvo podatkov med EU in ZDA v celoti deloval do poletja. To bo zagotovilo stabilnost in pravno varnost,« so v odzivu na izrečeno rekordno globo sporočili iz izvršnega organa EU.
