Za privabljanje tujih delavcev se bo morala odpreti družba
»Ne gre več le za napredovanje gospodarske rasti, ampak za osnovno delovanje družbe,« je na akutno težavo s pomanjkanjem kadra na zajtrku ameriške gospodarske zbornice opozoril njen predsednik in prvi mož NLB Blaž Brodnjak. V prihodnjem obdobju nam bo po ocenah primanjkovalo okli 250.000 delavcev, zato so se udeleženci strinjali, da je treba Slovenijo narediti privlačno za tuje kadre. Dosedanji koraki vlade v to smer so pravi, a ne zadostni, so menili.
Brodnjak je izpostavil negativen demografski prirast v Sloveniji in dejstvo, da se upokojuje bistveno več ljudi, kot jih prihaja na trg. Poudaril je, da ne gre več za vprašanje, kdo bo skrbel za razvoj, ampak za to, kdo nam bo v prihodnjih letih polnil police v trgovinah, kdo nam bo stregel, nas oskrboval, negoval in tako naprej. Poleg samih formalnih postopkov, ki jih je treba pospešiti, je po njegovih besedah treba družbo odpreti za tuje delavce: »To je zame največji sociološki izziv tega naroda v zadnjem desetletju. Ali smo pripravljeni odpreti srca in glave ljudem, ki so drugačni?« Vprašal se je, ali smo na primer dovolj odprtih glav, da bo v Škofji Loki dišalo po kariju.
V Sloveniji je bilo konec februarja letos že 128.000 tujih delavcev, kar predstavlja več kot 14 odstotkov vseh delovno aktivnih oseb v državi. Gospodarstvo že dolgo opozarja na predolge in zapletene postopke pri zaposlovanju tujcev, zato je vlada z nedavno novelo zakona o tujcih nekoliko olajšala te postopke. Poleg tega pripravlja zakona o razvojnih delovnih mestih in privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov, s katerima želi podjetjem omogočiti lažje ohranjanje in privabljanje visoko izobraženega strokovnega kadra. Gospodarstvo to pozdravlja, kot nujne ukrepe pa vidi še uvedbo davčnih spodbud, socialno kapico, učinkovito reševanje stanovanjskih problemov, ukrepe za privabljanje digitalnih nomadov in dolgoročno strategijo zaposlovanja tujcev.
Fajonova: Zanesljivi, a neprijazni
Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da so med sogovorniki v tujini vtisi o Sloveniji pozitivni, saj veljamo za majhno, a zanesljivo državo. Fajonova se zaveda, da je treba poenostaviti in olajšati postopke za zaposlovanje tujcev. Pravkar sprejeta novela zakona o tujcih je po njenih besedah prvi korak v to smer in v nadaljevanju pričakuje še naslednje. Povedala je, da sta v postopku ustanavljanja tudi novi veleposlaništvi v Etiopiji in Alžiriji, ter dodala, da se razmišlja o reorganizaciji upravnih enot, ki zdaj niso enakomerno obremenjene. Ministrica je še opozorila, da bomo kot družba morali začeti sprejemati tujce: »Slovenija žal ne sodi med države, ki bi imela zelo prijazno politiko in odnos do tujcev. Stereotipi o njih so še vedno zelo prisotni.«
Direktor oddelka za iskanje kadra v tujini pri agenciji Workforce, ki je v Slovenijo doslej pripeljala 7000 ljudi, Boštjan Grobler je izrazil mnenje, da največja težava pri zaposlovanju tujcev ni zakonodaja, ampak procesi in ljudje, ki se s tem ukvarjajo. »V New Delhiju na veleposlaništvu kandidati čakajo mesec dni, da njihova vloga za vizumo pride na vrsto za obravnavo,« je ponazoril. V Workforcu se tako usmerjajo na trge, kje so postopki najhitrejši, med drugim na Nepal, medtem ko na Filipinih to traja dalj časa.
Prišel začasno in ostal
Predsednik uprave NKBM John Denhof je povedal, da je ob prihodu v Slovenijo menil, da je tukaj začasno, zdaj pa želi tukaj ostati. Povedal je, da se je v naši državi po eni strani počutil zelo sprejetega, po drugi strani pa se je srečeval z administrativnimi zapleti pri pridobivanju dovoljenj, kar je lahko trajalo tudi po 12 mesecev, medtem ko je to v Singapurju mogoče urediti v enem dnevu. »Ker v Mariboru ni mednarodne šole, sem moral otroke vpisati v mednarodno šolo v Gradcu,« je še opozoril. Dodal je, da če hoče Slovenija privabiti talente, mora razmišljati, kako privabiti družine, ne le posameznikov.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček pa je poudaril, da Slovenija tujcev ni privabila s svojo politiko, ampak zaradi bližine in jezika. Večina tujih delavcev namreč prihaja iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. »To pomeni, da Slovenija ni privlačna za talente iz tujine. V druge države žal odhajajo tudi mladi iz Slovenije,« je dejal in opozoril, da bi bilo treba kaj spremeniti, da bi mladi ostajali v naši državi in prihajali k nam. Pri tem vidi še veliko rezerv: »Koraki gredo v pravo smer, a so prepočasni.«
Jernej Česen iz SVP of Distribution & BI in generalni direktor Ekipa 2 se je vprašal, zakaj gospodarstveniki ne prevzamejo pobude. »Kultura podjetja je tista, ki po navadi privabi ljudi. Hočemo drugačne ljudi, hočemo tiste, ki ne bodo delali zgolj integracije ampak evolucijo! Naj ostanejo kar so, to so njegove dodane vrednosti,« je dejal.
