Vsakomur pravica do dostojne smrti
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki jo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira tri četrtine Slovencev, je po petih letih javnih razprav našel pot v državni zbor, kamor ga je odnesla nova predsednica združenja Srebrna nit Anita Caruso. Avtorji zakona upajo, da bo datum za začetek zbiranja pet tisoč podpisov v podporo pravici do dostojanstvene smrti namesto trpečega umiranja znan čim prej.
Po podatkih evropske komisije bo do leta 2030 delež starejših od 65 let v Sloveniji presegel 25 odstotkov. S starajočim se prebivalstvom se v družbi pojavljajo izzivi, na katere se je treba odzvati. V Sloveniji je bil dialog o tem doslej bolj ali manj dialog gluhih. V družbi je veljalo, pravi Andrej Pleterski, soavtor zakona in predstavnik delovne skupine ZPPKŽ, da naj človek ne bi posegal v lasten konec življenja: »Zdaj se je prepričanje spremenilo, saj se povečuje število ljudi, ki umirajo trpeče.« Pravica do varnega izhoda ob koncu življenja prinaša olajšanje ne le trpečemu, temveč tudi svojcem in zdravstvenemu osebju, dodaja.
Osnutek zakona, ki so ga pred letom in pol dali v javno razpravo, so dopolnili z obveznim mnenjem psihiatra, ta naj bi bil prisoten tudi pri končnem dejanju, uvedli so podpisovanje izjave o dobri informiranosti in prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ki bosta notarsko overjeni.
Odveč je tudi strah, da bi se pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in paliativna oskrba izključevali; nasprotno: paliativna oskrba je pogoj, da se v Sloveniji sploh lahko pogovarjamo o končanju življenja, poudarja dr. Brigite Skela Savič, strokovnjakinja za zdravstveni menedžment in ob zdravniku Dušanu Kebru, pravniku Luki Mišiču ter filozofu Igorju Pribcu soavtorica ZKKPŽ: »Zakon moramo zato razumeti ne kot beg pred paliativno oskrbo, ampak kot željo ljudi, da avtonomno odločajo o sebi.« Razloge za skromno razvito paliativno oskrbo gre po njenem iskati v dejstvu, da »smo družba, ki malo govori o smrti in umiranju, to je tabu tema« in da »smo slabi tudi na področju zavedanja o človekovih in pacientovih pravicah«.
25 %
prebivalcev Slovenije bo leta 2030 starejših od 65 let
Tanka črta
Pleterski priznava, da je med pravico do pomoči pri samousmrtitvi, ki jo opravi pacient sam, in evtanazijo, ki pomeni, da vnos smrtonosne učinkovine opravi druga oseba, le tanka črta: »V osnovi je ZPPKŽ zakon o pomoči pri samousmrtitvi, a v primeru, ko pacient iz objektivnih razlogov ne more vnesti smrtonosne učinkovine, zakon omogoča, da na njegovo vztrajanje to opravi druga oseba.« Po zakonskem predlogu strokovno mnenje poda zdravnik, medtem ko bo recept in pooblastilo za zdravstvenega delavca, ki bo v lekarni dvignil učinkovino in jo prinesel na mesto izvedbe, izdala specializirana komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Vsak zdravnik bo imel tudi pravico do ugovora vesti.
ZKKPŽ zagovarja pravico do pomoči pri samousmrtitvi, pri evtanaziji pa vnos smrtonosne učinkovine opravi druga oseba.
Žal avtorji predloga zakona soglasja zdravniških organizacij nimamo, pravi Pleterski: »Smo pa zaznali, da so mlajša generacija zdravnikov in tistih, ki intenzivno delajo z bolnimi in umirajočimi, zakonu naklonjeni. Tudi pri diplomiranih medicinskih sestrah je naklonjenost bistveno večja kot v zdravniških združenjih.« Opozarja, da lahko le oseba, ki je sposobna odločati o sebi, odda veljavno vlogo za pomoč.
Človek bilka
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpira tri četrt Slovencev.
DZ mora določiti datum začetka zbiranja pet tisoč podpisov.
Zdravniške organizacije predlogu zakona niso naklonjene.
Kaj pa v primeru, ko človek postane »bilka«, priključena na umetno srce in pljuča in ni več sposobna odločati o sebi? Zakon o pacientovih pravicah, odgovarja Pleterski, v 34. členu določa upoštevanje vnaprej izražene volje, po katerem ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve.
Od danes je dosegljiva spletna stran mojezivljenje.si, kjer se je mogoče seznaniti s celotnim predlogom ZKKPŽ. Prav tako sta na facebooku in instagramu aktivna profila Moje življenje, moja pravica.
Odzivi politike
V parlamentarnih strankah so za zdaj skopi z odzivi na zakonski predlog, podporo so mu danes izrazili le v Levici, poroča STA.
V Gibanju Svoboda, SD in NSi pa poudarjajo, da gre za izjemno občutljivo temo, ki zahteva poglobljeno razpravo. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je tako prepričan, da mora biti to tema vseh državljanov in ne zgolj odločitev katerekoli politike. To je še bolj občutljivo vprašanje kot vprašanje spreminjanja ustave, je pa res, da se moramo tudi o tem začeti pogovarjati, prehitrih zaključkov pa v tem trenutku ne bi smeli dajati," je dejal vodja poslancev SD Jani Prednik.
V NSi ocenjujejo, da zakonski predlog obravnava temo, ki razdvaja družbo ter vanjo vnaša strah in nemir, smiselno pa se jim zdi slediti postavitvi in krepitvi dobrega sistema paliativne oskrbe, je pojasnil vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
