V revščini vsaka peta enostarševska družina
Za lažji dostop do nadomestil Levica predlaga odpravo sistemskih pomanjkljivosti.
Odpri galerijo
Starš, ki že tako prevzame nase večino skrbi za otroka, mora ob neplačevanju preživnine voditi ustrezne postopke proti drugemu staršu, kar je velikokrat stresno in psihično naporno. Slika je simbolična. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Socialna zakonodaja je za družine, v katerih so otroci zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, neustrezna. Nujni so popravki sistemskih pomanjkljivosti,« so sporočili iz Levice, ki je vložila paket zakonodajnih sprememb na področju preživnine. Če bo s predlogom uspela, se preživnina ne bo upoštevala kot dohodek, ki vpliva na višino socialnih prejemkov gospodinjstva, hitrejša in enostavnejša bo tudi pot do nadomestila preživnine iz javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada.
»Predlagamo spremembe zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialnovarstvenih prejemkih ter s tem širimo možnosti dokazovanja neprejemanja preživnine z odločbo javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada o upravičenosti do nadomestila preživnine. Za dohodek pri določitvi zneska upravičenosti do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi se tako upoštevala samo višina nadomestila, ki jo upravičenec dejansko prejme in je razvidna iz odločbe sklada,« so pojasnili v Levici.
»Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad po trenutno veljavni zakonodaji začne izplačevati nadomestilo šele, ko je podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino, postopek izvršbe pa je neuspešno zaključen ali traja več kot tri mesece,« so opozorili v Levici.
Po njihovem mnenju je sporen tudi način podajanja vloge za nadomestilo preživnine, saj prelaga odgovornost za ureditev stanja na starša, ki je že tako v oteženem materialnem in psihosocialnem položaju. »So tudi primeri, ko preživninski zavezanci izkoriščajo vrzeli v zakonodaji, prikrivajo premoženje, izvajajo različne pritiske na upnika ali ga v skrajnih primerih celo ustrahujejo,« so utemeljili v Levici.
»S spremembo načina dokazovanja upravičenosti do preživnine bi pomembno olajšali dostopnost nadomestila preživnine, breme izterjave neplačane preživnine pa vsaj delno, do zneska višine izplačanega nadomestila, že takoj na začetku dokazovanja prenesli z upravičenca na sklad. S to spremembo bi postopek za pridobitev nadomestila preživnine skrajšali s sedmih mesecev na štiri,« so predlagali.
V Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje se strinjajo, da so nujne nekatere spremembe. »Menimo pa, da je podani predlog nedodelan. Ustrezno se nam zdi, da je treba pred vložitvijo vloge za nadomestilo preživnine uvesti postopek izvršbe, saj je preživninski zavezanec dolžan plačevati preživnino. Menimo, da je izjema zgolj, ko preživninski zavezanec nima sredstev in bi bila izvršba neuspešna, zaradi česar je nesmiselna,« je povedala predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin.
»Prav je tudi, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnina ne upošteva kot dohodek, če je upravičenec ne prejema. To trenutno že velja, vendar nekateri centri za socialno delo zakonodajo napačno interpretirajo in preživnine kot dohodka ne upoštevajo zgolj, če je uvedena izvršba. Zakon namreč našteva zgolj primere dokazov, ne pa izključnih dokazov, s katerimi je mogoče dokazati neprejemanje preživnine,« je povedala Anita Ogulin.
Po njihovih izkušnjah se starši za vložitev izvršbe odločijo, a je obrazec za izterjavo preživnine zapleten. Velikokrat ga ne znajo izpolniti in zato obupajo že pred vložitvijo predloga, ali pa kasneje, ko prejmejo sklep za dopolnitev izvršbe. »Se pa zgodi, da se starši ne odločijo za izterjavo neplačane preživnine tudi zaradi strahu pred posledicami, na primer nasiljem v družini. Tem staršem nudimo pomoč in podporo, če se le obrnejo na nas,« je povedala direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalić in na vprašanje, ali imamo v državi učinkovit nadzor nad plačevanjem preživnin, odgovorila, da sta spremljanje pravočasnosti plačila preživnine in skrb za njeno izterjavo dolžnost starša, ki starševsko skrb opravlja vsak dan.
»Starš, ki že tako prevzame nase večino skrbi za otroka, mora voditi ustrezne postopke proti drugemu staršu, kar je velikokrat stresno in psihično naporno, če starš pooblasti odvetnika, pa tudi drago. Morda bi veljalo razmisliti, da bi država prevzela vodenje teh postopkov (podobno kot pri rejništvu – npr. državno pravobranilstvo) z namenom zagotavljanja pravice otrok do preživljanja,« meni direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.
»Predlagamo spremembe zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialnovarstvenih prejemkih ter s tem širimo možnosti dokazovanja neprejemanja preživnine z odločbo javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada o upravičenosti do nadomestila preživnine. Za dohodek pri določitvi zneska upravičenosti do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi se tako upoštevala samo višina nadomestila, ki jo upravičenec dejansko prejme in je razvidna iz odločbe sklada,« so pojasnili v Levici.
»Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad po trenutno veljavni zakonodaji začne izplačevati nadomestilo šele, ko je podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino, postopek izvršbe pa je neuspešno zaključen ali traja več kot tri mesece,« so opozorili v Levici.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je junija upravičencem, ki jim pripada nadomestilo preživnine, skupno izplačal 292.786 evrov. »Gre za 2574 upravičencev oziroma 3238 otrok, ki jim pripada določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo oziroma je ne plačujejo redno,« so sporočili iz sklada.
Po njihovem mnenju je sporen tudi način podajanja vloge za nadomestilo preživnine, saj prelaga odgovornost za ureditev stanja na starša, ki je že tako v oteženem materialnem in psihosocialnem položaju. »So tudi primeri, ko preživninski zavezanci izkoriščajo vrzeli v zakonodaji, prikrivajo premoženje, izvajajo različne pritiske na upnika ali ga v skrajnih primerih celo ustrahujejo,« so utemeljili v Levici.
»S spremembo načina dokazovanja upravičenosti do preživnine bi pomembno olajšali dostopnost nadomestila preživnine, breme izterjave neplačane preživnine pa vsaj delno, do zneska višine izplačanega nadomestila, že takoj na začetku dokazovanja prenesli z upravičenca na sklad. S to spremembo bi postopek za pridobitev nadomestila preživnine skrajšali s sedmih mesecev na štiri,« so predlagali.
Nekateri CSD zakonodajo napačno interpretirajo
V Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje se strinjajo, da so nujne nekatere spremembe. »Menimo pa, da je podani predlog nedodelan. Ustrezno se nam zdi, da je treba pred vložitvijo vloge za nadomestilo preživnine uvesti postopek izvršbe, saj je preživninski zavezanec dolžan plačevati preživnino. Menimo, da je izjema zgolj, ko preživninski zavezanec nima sredstev in bi bila izvršba neuspešna, zaradi česar je nesmiselna,« je povedala predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin.
»Prav je tudi, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnina ne upošteva kot dohodek, če je upravičenec ne prejema. To trenutno že velja, vendar nekateri centri za socialno delo zakonodajo napačno interpretirajo in preživnine kot dohodka ne upoštevajo zgolj, če je uvedena izvršba. Zakon namreč našteva zgolj primere dokazov, ne pa izključnih dokazov, s katerimi je mogoče dokazati neprejemanje preživnine,« je povedala Anita Ogulin.
Za odvetnika nimajo denarja
Po njihovih izkušnjah se starši za vložitev izvršbe odločijo, a je obrazec za izterjavo preživnine zapleten. Velikokrat ga ne znajo izpolniti in zato obupajo že pred vložitvijo predloga, ali pa kasneje, ko prejmejo sklep za dopolnitev izvršbe. »Se pa zgodi, da se starši ne odločijo za izterjavo neplačane preživnine tudi zaradi strahu pred posledicami, na primer nasiljem v družini. Tem staršem nudimo pomoč in podporo, če se le obrnejo na nas,« je povedala direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalić in na vprašanje, ali imamo v državi učinkovit nadzor nad plačevanjem preživnin, odgovorila, da sta spremljanje pravočasnosti plačila preživnine in skrb za njeno izterjavo dolžnost starša, ki starševsko skrb opravlja vsak dan.
»Starš, ki že tako prevzame nase večino skrbi za otroka, mora voditi ustrezne postopke proti drugemu staršu, kar je velikokrat stresno in psihično naporno, če starš pooblasti odvetnika, pa tudi drago. Morda bi veljalo razmisliti, da bi država prevzela vodenje teh postopkov (podobno kot pri rejništvu – npr. državno pravobranilstvo) z namenom zagotavljanja pravice otrok do preživljanja,« meni direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.
