Umrl je akademik dr. Uroš Skalerič

Bil je mednarodno ugleden znanstvenik, doktor stomatologije, redni profesor na Medicinski fakulteti in strokovni direktor Stomatološke klinike.
Fotografija: Akademik dr. Uroš Skalerič na ljubljanski Medicinski fakulteti leta 2009. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Akademik dr. Uroš Skalerič na ljubljanski Medicinski fakulteti leta 2009. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Umrl je dr. Uroš Skalerič, je objavila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere član je bil. Bil je mednarodno ugleden znanstvenik, doktor stomatologije, redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, na katedri za ustne bolezni in parodontologijo, ob tem tudi predstojnik odseka za stomatologijo in prodekan. Umrl je v starosti 78 let.

Angažiral se je tudi na Stomatološki kliniki, kjer je bil strokovni direktor in kjer je vodil Center za ustne bolezni in parodontologijo. Izredni član SAZU je postal leta 2003, redni leta 2009, med letoma 2014 in 2020 pa je bil tudi glavni tajnik akademije. Bil je tudi dolgoletni predsednik, častni član in častni predsednik Sekcije za ustne bolezni, parodontologijo in stomatološko implantologijo Slovenskega zdravniškega društva.

Rodil se je leta 1945 v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral na Medicinski fakulteti. Kot so zapisali ob podelitvi Zoisove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2016, je njegova življenjska pot potekala med kliničnim in raziskovalnim delom v stomatologiji.

Ob prejemu Zoisove nagrade za življenjsko delo leta 2016. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ob prejemu Zoisove nagrade za življenjsko delo leta 2016. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po podoktorskem študiju in delu na uglednih ustanovah v ZDA je v Sloveniji kot prvi zasejal seme pri nas tedaj še slabo razvite parodontologije in uvedel poklic ustnih higienikov, ki so nepogrešljiv člen pri preprečevanju bolezni zob in obzobnih tkiv. Bil je tudi častni član Ameriške akademije za parodontologijo in predsednik Evropskega odseka Mednarodne zveze za stomatološke raziskave, Evropske federacije za parodontologijo in Mednarodne akademije za parodontologijo, kar je odražalo njegov izjemen ugled in prispevek k razvoju stomatologije tudi v svetovnem merilu.

Njegovo raziskovalno delo je sicer obsegalo tri vsebinsko povezana področja parodontologije: raziskave zobnih in obzobnih tkiv s pomočjo magnetnih resonanc, epidemiologijo, etiopatogenezo in nove možnosti zdravljenja parodontalne bolezni.

Njegova bibliografija obsega 270 enot, med njimi članke v uglednih tujih znanstvenih revijah, kot sta Nature in Proceedings of the National Academy of Science of the United States of America. Je največkrat citirani slovenski stomatolog, navaja Wikipedija.

Komentarji: