Za nekatere najbolj zaželene gimnazije so že tri štirice v treh letih preveč
Devetošolci bodo danes in jutri obiskali srednje šole, ki jih želijo obiskovati v prihodnjem šolskem letu. Čeprav je vpisnih mest vsako leto več, kot je kandidatov, pa so zlasti ljubljanske srednje šole povsem polne. Gonja za ocenami se je tako že davno začela. Ker ima vedno več otrok enako število točk iz ocen, v teh primerih kot merilo za vpis na programe z omejitvijo vpisa šteje tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Lani je štel v 30 odstotkih primerov.
Osnovno šolo letos zaključuje malo manj učencev kot lani, skupno 21.305, na voljo bodo imeli 26.066 prostih mest, kar je več kot lani. Kot ugotavlja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, zanimanje za gimnazijske programe nekoliko upada, raste pa za srednje strokovne in poklicne programe. Za gimnazijske programe v šolskem letu 2006/2007 se je odločilo 40,6 odstotka novincev, v tem šolskem letu pa 32,8 odstotka. V šolskem letu 2006/2007 je bilo v srednjem poklicnem izobraževanju 21 odstotkov novincev, v srednjem strokovnem pa 36 odstotkov, v tem šolskem letu jih je v srednjem poklicnem izobraževanju okoli 22 odstotkov, v srednjem strokovnem pa dobrih 42 odstotkov.
Ključne ocene
Direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar je dejala, da bodoče dijake na informativnih dnevih najbolj zanima, kako je s projekti Erasmus, kakšna je oprema v šolskih delavnicah, sprašujejo tudi o praksi pri delodajalcih in v šoli, kakšne so omejitve vpisa, kaj je možno študirati, kako upoštevajo odločbe pri otrocih s posebnimi potrebami, pa tudi kakšne so malice in način štipendiranja.
Omejitve vpisa so lahko precej hude. Za najbolj zaželene gimnazije so že tri štirice lahko preveč. Merilo pri vpisu so ocene obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu, torej tudi pri športu, likovni in glasbeni umetnosti. Obstoječa merila veljajo od leta 2008, ko je bil šolski minister Milan Zver. Večkrat so ravnatelji opozorili, da sistem ni vzdržen, saj so ocene vedno višje, petica pa ni enaka petici. V predlagani noveli zakona o osnovni šoli, ki je v državnem zboru, naj bi kot merilo vpisa v srednjo šolo z omejitvijo vpisa lahko štel tudi NPZ. Po navedbah ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa tega ni mogoče pričakovati prej kot za vpis kandidatov, ki bodo v 1. letnike srednjih šol vstopili v šolskem letu 2025/2026.
Kot je povedala predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič, ravnatelji to spremembo podpirajo: »Trenutno je pri pisanju NPZ podobno kot pri drugih testih. Nekaj je stisk, nekaj je pa tudi pišmeuhovstva. Odvisno od odnosa do NPZ na posamezni šoli. Dejstvo pa je, da smo družba, kjer šteje le tisto, kar lahko vrednotimo. Morda bo potem, ko bo NPZ nekaj štel, končno postalo jasno, da je pomembno, ne kakšne ocene imajo otroci, ampak da se tudi kaj naučijo. Da otrok mora hoditi k pouku, delati domače naloge …«
Morda bo potem, ko bo NPZ nekaj štel, končno postalo jasno, da ni pomembno samo, kakšne ocene imajo otroci, ampak da se tudi kaj naučijo.
Mojca Mihelič
A NPZ pravzaprav šteje že zdaj. Ne pogosto, a vendarle. Kadar ima več učencev, ki so na koncu seznama za vpis, enako število točk, srednje šole z omejitvijo vpisa upoštevajo tudi dosežke NPZ iz matematike in materinščine. Kot odgovarjajo na ministrstvu, je bil vpis v to šolsko leto omejen na 70 srednjih šolah v 150 programih, razmejitev na podlagi dosežkov na NPZ pa so morali izvesti v 36 programih. Še zdaleč ne govorimo le o gimnazijah, ampak so NPZ upoštevali tudi pri programih, kot so avtoserviser, pečar, bolničar, zdravstvena nega, predšolska vzgoja, lesarski tehnik, mehatronik, veterinarski tehnik … V zadnjih treh letih je NPZ štel v približno 30 odstotkih primerov omejitve vpisa.
Boj za dijake
Srednje šole v večjih središčih, po navedbah ministrstva izstopata zlasti Ljubljana in Celje, so povsem polne. V primeru gimnazij to pomeni 30 dijakov in še dva dodatna na oddelek. Koliko je dijakov v oddelku, ni nepomembno, saj so srednje šole v nasprotju z osnovnimi financirane glede na število dijakov, in ne na oddelek. Ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje Gregor Pečan meni, da tak način financiranja povečuje in generira neenakosti: »Stroški se bistveno ne razlikujejo, razred moraš recimo enako ogrevati, se pa prihodki šol enormno razlikujejo. S tem so prikrajšane cele generacije. Lani smo morali štirikrat prositi za dofinanciranje, sredstev za nadstandard ali razvoj torej sploh ni. Dobili smo 1,9 milijona evrov, če bi imeli vse oddelke polne, bi imeli okoli 3,7 milijona evrov.«
Po navedbah Počkarjeve je morala država lani dofinancirati kar 44 srednjih šol. Šolski center, ki ga vodi, sicer ima prihranek, ki so ga nameravali porabiti za investicije, a ga bodo zdaj morali porabiti za plače. »Letos so nam vzeli 486.000 evrov, in vsi vemo, da sistem financiranja že dolgo ni vzdržen. Čakamo na delovno skupino, da bomo to prenovili,« je dejala Počkarjeva.
Tudi na ministrstvu se zavedajo, da sistem nekaterim šolam ne zagotavlja dovolj sredstev: »Skrbno spremljamo vsako šolo in jo, če je treba, dofinanciramo. S tem poskrbimo, da imajo tako učitelji kot dijaki kakovostne pogoje za delo.« Večkrat pa zmanjka denarja prav za promocijo, ki bi jo v teh dneh potrebovali. Pečan pravi, da morajo biti bolj iznajdljivi: »Želimo predstaviti prednosti. Da gre v Kočevje z vlakom zlahka, precej lažje kot v drugo smer. Bi pa morala država, če ni namen popolna centralizacija, narediti več, da bi mladi ostajali na podeželju. Zdi se, da se pri zaščiti podeželja ukvarjamo le z zaščito kmetijskih površin, ne pa z demografijo.«
