Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana – Slavoj Žižek, eno največjih in najpopularnejših imen svetovne filozofije, je obiskal Ljubljano na povabilo svojega prijatelja Gregorja Golobiča – da mu stopi v bran.
»Slišim, da govorijo o njem, da je pameten, brihten, a pokvarjen, da laže. Moja izkušnja z njim je, da je v osnovi pošten, včasih pa mal' tup, neumen v politiki,« je takoj na začetku dejal Žižek v dvorani Kinodvora v Ljubljani, v kateri se je kar trlo ljudi. Žižek je na dogodku z naslovom Koliko je ura 20 let pozneje? o današnjem stanju v Evropi povedal, da smo na pragu resne krize, ki je ne bi smeli podcenjevati, in tudi, da je Evropa preveč verjela neoliberalnim floskulam.
Omenil je nemirni Bližnji vzhod ter negotovo situacijo v Egiptu in drugih tamkajšnjih državah. »Kje so vse revolucije padle? Lahko je dobiti milijon ljudi na ulice, problem je dan pozneje,« je dejal Žižek. To je problem, na katerega nima odgovora niti svetovna levica. Problem je novi red, je dejal, problem je ponuditi drugačen vsakdan. In citiral Leva Trotskega: »Kaj bomo po tem, ko zmagamo?«
Žižek je bil precej kritičen tako do stranke Zares kot tudi do nekdanjega predsednika vlade in republike Janeza Drnovška, čigar sodelavec je dolgo bil tudi Golobič. »V čem je bilo zares kaj novega v Zaresu? Mogoče sem res neumnejši kot vi, vendar jaz novega v vsebini nisem prepoznal.« O Drnovšku pa, da je bil tehnokrat za menedžiranje tranzicije, da je uvedel »brezidejni oportunizem« in da je popolnoma preziral stranko LDS. »On je zame glavni krivec za to, kje je stranka danes.«
Golobič je sicer odvrnil, da razume Drnovška kot pozitivni lik, ki je svojo stranko dojemal kot orodje. »Stranko kot orodje, torej tako, da jo izkoriščaš?« je Golobiča vprašal Žižek. »Tako, da sama sebe izkorišča,« mu je odvrnil Golobič. »Tu je že preveč filozofije!« je v šali zamahnil z rokami Žižek.
»Lahko je milijon ljudi dobiti na ulice, problem je dan pozneje«
Žižek, ki je spregovoril precej širše, in ne le o Sloveniji, je opozoril, da je Evropa v nevarnosti zaradi novih populistov. Spomnil je na nedavno gejevsko parado v Splitu, kjer je izbruhnilo nasilje in nestrpnost do drugačnih v družbi in je moralo 170 aktivistov pred 8000 [izgredniki] »ne vem, česa« varovati kar 1000 policistov. »Mi pa imamo dvome o vstopu Turčije v EU?! Ali veste, da je bila parada ponosa tudi v Istanbulu brez kakršnih koli problemov?«
»Očitno postaja Turčija bolj evropska vsaj kot vzhodna Evropa,« je dejal Žižek. Golobič pa: »Ali veste, zakaj lahko parada ponosa uspe v Turčiji? Ker je premalo katoliška.«
Nagrada Ertlu
kot nagrada Hitlerju?
A slavni filozof, ki se je v Londonu pred javnostjo pred kratkim soočil tudi z ustanoviteljem Wikileaksa Julianom Assangeom, ni ošvrnil le stranke Zares in Janeza Drnovška: »V čem je bilo zares kaj novega v Zaresu?« in »Res je znal umiriti situacijo, vendar pa nisem videl nobene vizije,« temveč je bil kritičen do celotne leve politične opcije. »Kot da bi se bala razčistiti vse te Titove jame,« je dejal in pozval k strožjem prelomu s preteklostjo.
»Mi še sploh nimamo nekega spodobnega obračuna s stalinizmom. Njegova težava je, da so dobri ljudje, ki so mislili, da delajo dobre stvari, delali grozne stvari.« Žižek je dejal, da je treba pač na glas povedati za vse posledice preteklih dejanj, saj s tem ne škodimo sebi.
V tem oziru ima tudi sam problem z odlikovanjem Tomaža Ertla, saj noče privoliti v to, da je dobil nagrado za eno dejanje, na vsa druga pa smo pozabili. »To je nekaj podobnega, kot da bi Hitlerja nagradili za razvoj avtocest in železnic.«
Manjka nam država
Žižek se je dotaknil tudi Igorja Omerze in njegovega »brskanja« po arhivskih gradivih. »Načelno bi ga celo podprl, a njegova logika, češ, jaz sem gradil to državo, zato bom jaz odločal, kaj je nevarno in kaj ne, je nevarna. Zato me je strah formule Janeza Janše, ko pravi, da potrebujemo več domovine. Ne, več države potrebujemo. Država nam manjka,« je dejal Žižek.
Aretacija papeža
A ne le levica, tudi Cerkev se še ni opravičila, denimo, za spolne zlorabe. »Zato povsem podpiram Richarda Dawkinsa [pisatelj, zagovornik ateizma in darvinizma] in Hitshensa [Christopherja, prav tako pisatelja], ne teoretsko in politično, ampak v tem, da načrtujeta aretacijo papeža, ko pride v Anglijo – kot šefa pedofilske organizacije.«
Nasprotje Pahor – Janša
je lažno
Je pa Žižek precej zaskrbljen nad sedanjimi razmerami, saj ni stranke ali političnega gibanja, s katerim bi se lahko identificiral. »Samokritika ni tako slaba, zato se ne pustimo umestiti v nasprotje Pahor – Janša, saj to je lažno nasprotje. Tu sta oba slabša,« je dejal Žižek. Zanj je pomanjkanje vizije še vedno velik problem sedanje politike.
Golobič je spregovoril tudi o političnih nasprotnikih oziroma sovražnikih.
Dejal je, da ga še zlasti motijo navidezni zavezniki – tako imenovane »lepe duše«, ki iz svoje pozicije »artikulirajo neko vseenost«. Po 20 letih države pa smo ne na koncu, temveč znova na začetku, je pojasnil Golobič.