Sanacija poškodovanih cest bo odplaknila investicije
Prvi pozivi na pomoč so na Idrijskem prišli nekaj minut po 2. uri v petek ponoči, ko se je utrgalo nebo in je voda drla od vsepovsod. V občinah Idrija in Cerkno so bili ob hudem neurju največja težava zemeljski plazovi in zasute oziroma poškodovane ceste. Očistili in odprli so jih v soboto popoldne. Plazovi pa marsikateremu občanu še ne bodo dali mirno spati.
Bazoviška ulica v Idriji, kjer plazova ogrožata nekaj hiš, je še včeraj kazala žalostno podobo. Dve stanovalki sta se iz varnostnih razlogov začasno odselili, sanacijskega dela bo veliko. »Naredili smo kanale ob robu plazišča, da voda lahko odteka. S tem preprečujemo nadaljnje drsenje, kolikor je to trenutno mogoče. Zaščitili smo hišo z zadnje strani, da v primeru plazu ilovica ne bi udarila v fasado,« je pojasnil poveljnik idrijske civilne zaščite Boštjan Brelih.
Nič drugače ni bilo v Spodnji, Srednji in Zgornji Kanomlji, kjer so zadnje dni izpred številnih hiš odvažali kamenje in zemljo. Ogromno škode je tudi v Masorah – do nekaterih krajanov se gradbena mehanizacija sploh še ni prebila. Prizori stanovalcev, ki so z dežniki stali na kupih nanesenega materiala in nemo opazovali divjanje vode, so bili pretresljivi, vprašanja odveč in neumestna.
Z enakim pridevnikom – neumestni – bi lahko označili »turiste«, ki so kljub uradni zapori močno poškodovane ceste med Spodnjo Idrijo in Želinom kršili prepoved vožnje in izkoriščali odsotnost policije. Britanski turist je na vprašanje, zakaj se kljub prepovedi spravlja v nevarnost, odgovoril, da mu je na poti iz Podkorena uspelo priti skozi dve zapori, zato je šel v Cerknem še skozi tretjo.
Na Tolminski cesti eno od hiš še vedno ogroža velik kamen – po besedah idrijskega župana Tomaža Venclja bodo stanovalcem, če se bodo počutili ogrožene, zagotovili varno nastanitev. Te dni so pljunili v roke vsi, ki so imeli čas in voljo pomagati soljudem. V občini Idrija je bilo na terenu več kot 190 prostovoljnih gasilcev, v Cerknem, ki je bilo v petkovem jutru praktično odrezano od sveta, približno 120.
Potem ko so sredi julija po hudem neurju za silo uredili cesto proti Novakom, so jo nedavni nalivi spet poškodovali – uradno je še zmeraj zaprta. Poveljnik Severnoprimorske gasilske regije in predsednik Gasilske zveze Cerkno Stanko Močnik je povedal, da je teren po celotni občini strašno namočen. Še v soboto zvečer so se ubadali s plazom v Policah. A vsaj vremenska napoved gre civilni zaščiti za silo na roke.
Golobova ocena o 500 milijonih smešna
Po umirjanju hidroloških razmer bo v ospredju ocenjevanje škode. Na Idrijsko-Cerkljanskem bo velika, o številkah župana še ne želita ugibati, je pa Vencelj opozoril, da je ocena o 500 milijonih, ki jo je pred dnevi javno izrekel predsednik vlade Robert Golob, občutno prenizka.
»Na cestah, kjer je zabilo prepuste, bo treba narediti nove, znova zasuti in cestišče asfaltirati. Razsežnosti celotne škode niti še niso znane. Stroški bodo ogromni,« je poudaril Vencelj, ki računa na pomoč države, a glede na to, kako počasi se ta ponavadi odzove pri povračilu stroškov, je vprašanje, koliko bodo občine od nje v resnici imele.
Cerkljanski župan Gašper Uršič je dejal, da bodo občinske ceste urejali s sanacijskimi sredstvi. Pristojnim na vladi bi moralo postati jasno, da je, kot že dlje časa opozarjata tako Vencelj kot Uršič, pa tudi mnogi drugi župani, sistem financiranja občin v Sloveniji najmanj nepošten.
Vzdrževanje in gradnja cest v hribovskih občinah sta namreč nekajkrat dražja kot v obalnih oziroma pretežno ravninskih. Po nedavnih nalivih bo zato sanacija občutno zarezala v občinske proračune in – kot je storila voda v petek in soboto z materialom – odplaknila vse (manj potrebne) druge investicije.
