Tiskane izdaje
Ljubljana – »Družina mi pomeni vrednoto, odgovornost in povezanost. V družini najdem zavetje, varnost in zaupanje ... Družina je povsod tam, kjer je otrok, ne glede na to, ali so njegovi starši poročeni ali ne, ne glede na njihovo vero, barvo kože ali spolno usmerjenost.
Vsi otroci imajo pravico, da živijo v družini. Zato naj bodo vse družine pravno izenačene, ne glede na njihovo obliko.« Tako se glasi del izjave civilne pobude Za enake pravice, ki so jo danes predstavili Vito Rožej, Spomenka Hribar, Mateja Kožuh Novak in Jerca Mrzel, zavzemajo pa se za to, da bi novi družinski zakonik zaživel.
»Žal se v javnem prostoru skoraj izključno sliši samo glasove nasprotnikov družinskega zakonika, ki so po našem mnenju tudi nasprotniki človekovih pravic. Sliši se samo ena stran, ki je precej nepopustljiva in dogmatična,« je nekdanji poslanec stranke Zares Vito Rožej naštel enega od vzrokov, zakaj so se odločili za ustanovitev civilne pobude.
Pod izjavo, ki so jo naslovili Za vse otroke, za vse družine, za svobodno izbiro, za enake pravice, se je doslej podpisalo več kot 20 znanih posameznikov, med njimi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik, direktor pediatrične klinike Rajko Kenda, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj, igralci Alenka Tetičkovič, Milena Zupančič in Vid Valič.
Med kapricami in pravicami
Rožej je izrazil upanje, da se bo ustavno sodišče med kapricami in pravicami odločilo za zadnje in referenduma o družinskem zakoniku ne bo dovolilo. »Če se bo zgodilo drugače, se bo treba vprašati, ali je naša ustava res takšna, da jamči varnost človekovih pravic,« je dejal Rožej, ki se je obregnil tudi ob angažma Cerkve pri nasprotovanju zakoniku. »To je skrb vzbujajoče, ker vse pravice, tudi do veroizpovedi, izhajajo iz istega razumevanja in toleriranja različnosti in drugačnosti.« Upa, da bo pobuda prispevala k odpiranju prostorov svobode.
Proti sovražni agitaciji
Tudi sociologinji, filozofinji in publicistki Spomenki Hribar se zdi, da ima Cerkev pravico, da se zavzema za svoj nauk in razglaša, kaj je družina, ne pa, da se neposredno vključuje v politično gibanje z zbiranjem podpisov in sovražno agitacijo.
»Sprašujem se, s kakšno pravico bi smela jaz zahtevati zakonsko institucionalno prepoved, ki bi onemogočala drugim ljudem drugačnih spolnih nagnenj, da so srečni in imajo družino. Mislim, da bi se vsakdo, ki mu je homoseksualnost nekaj tujega, kakor je tudi meni, moral to vprašati,« meni Spomenka Hribar, ki je prepričana, da njena družina ne bo v ničemer ogrožena, če bo neki homoseksualen par imel svojo družino. Po njenih besedah ima večina dolžnost, da izrecno varuje pravice manjšine.
Na vprašanje, zakaj so pobudo ustvarili šele zdaj, ko je zakonik že na ustavnem sodišču, pa je odgovorila: »Res je, da smo pozni. Ko ni sile, se pač ne boš angažiral, raje kuham doma. Ko pa vidiš, da se nasprotna stran organizira, in to militantno, je treba nekaj narediti.«
Najtežja služba
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je apelirala na svoje vrstnike, naj razmislijo, saj se jim jutri lahko zgodi, da jim bo vnuk rekel, da ima rad fanta. »Kaj boste takrat naredili z otrokom, ki ga imate radi?« Poudarila pa je tudi, da je najtežja služba ustvariti in vzdrževati družino, kjer se bodo otroci dobro počutili in jim bo topel dom. »In če imamo možnost ustvariti takšno družino, je nikar ne obsojajmo zaradi predsodkov, saj s tem ne bomo naredili velike škode odraslima, ki se že dolgo borita, da bi priznali njihovo posebnost, škodili bomo otroku.«
Igralka Jerca Mrzel pa je ljudi pozvala, naj dovolijo srečno življenje slehernemu, očetovsko ali materinsko nesebično naklonjenost vsem, ki jo potrebujejo, in da tisti, ki očetovsko ali materinsko naklonjenost zmorejo in želijo dati, to tudi dajo.
