Praznjenje greznice stalo 70.000 evrov

Za piškavih 124,38 evra dolga je okrajno sodišče v Litiji za 70.000 evrov prodalo - stanovanjsko hišo.

Objavljeno
03. marec 2012 20.19
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Kar se je zgodilo Zoranu Vaskrsiću iz litijskega naselja Praprošče, se ne bi smelo zgoditi nobenemu državljanu Slovenije, niti v najhujši nočni mori ne. Za piškavih 124,38 evra dolga mu je okrajno sodišče v Litiji za 70.000 evrov prodalo - stanovanjsko hišo.

Družina Vaskrsić z dvema otrokoma in mamo je čez noč ostala brez vsega, saj se morajo iz hiše, ki so jo kupili leta 1998, izseliti najpozneje 16. marca do devete ure zjutraj. »Organom države tistega dne zagotovo ne bom oporekal,« pravi 32-letni Vaskrsić, ki mu je ta življenjska peripetija že dodobra načela zdravje.

Začetek ugrezanja

Zgodba, kakršne slovenska javnost doslej ni poznala, se je začela v prvih mesecih leta 2008, ko je Vaskrsić zaprosil ljubljansko podjetje Vo-Ka za izpraznitev greznice, a računa ni plačal. Sredi leta 2010 je imel odprto izvršbo na nepremičnino zaradi dolga za osebni avto. Sodni cenilec je takrat hišo ocenil na 140.000 evrov, vendar se je nato izvršba ustavila, ker je avgusta poplačal 1500 evrov terjatve. K tej zadevi se je nato priključilo še podjetje Vo-Ka za plačilo odprte terjatve. Litijska sodnica Janja Kovač je 124 evrov dolga, kar je vrednost 62 steklenic piva v litijskih gostilnah, vzela hudo zares. Prva javna dražba za hišo je potekala v oktobru leta 2010 za 140.000 evrov, druga pa že dober mesec pozneje za vsega 70.000 evrov. Hišo je kupil Matjaž Lazar iz Trbovelj. Vaskrsić je povedal, da je s kupnino moral plačati bančno posojilo za hišo, davek in stroške ter da mu ni ostal niti cent. O obeh dražbah pa sploh ni bil seznanjen. Da je nekaj hudo narobe, je izvedel šele takrat, ko je njegova žena podpisala sklep, da je kupec novi lastnik. V zgodbi nastopa cela vrsta datumov, posebno pa bodeta v oči dva; 18. novembra je bila hiša prodana, štiri dni zatem pa je sodnica v podjetje, kjer je Vaskrsić zaposlen, poslala sklep, da mu dolg trgajo od plače! To malce spominja na protest ameriškega kluba počasnežev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja protestirali proti ameriški državljanski vojni (1861-1865), pri čemer so ravnali v slogu svojega gesla »Ne hiti, nikamor se ti ne mudi«.

Vaskrsić je povedal, da bi sodni izvršitelj pred prodajo hiše lahko zarubil kar koli premičnega, a tega ni storil. »Sem redno zaposlen in za povrhu sem lani s popoldansko obrtjo zaslužil 30.000 evrov in davek plačal državi, kar je razvidno iz uradnih evidenc,« pravi možak, iz katerega je država čez noč naredila reveža. Za pomoč je zaprosil predsednika vlade in države, a odgovorov (še) ni prejel. Da je bil dolžnik ves čas seznanjen s potekom izvršbe, saj so mu bili vsi sklepi osebno vročeni, pa zatrjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, ter da je bila prodaja nepremičnine dolžnika izvedena skladno s predlogom upnika, na katerega je sodišče vezano in zakonom, ki ureja to področje.

Pravilnost izvedbe postopka je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je vse tri pritožbe dolžnika zavrnilo kot neutemeljene. Litijski župan Franci Rokavec pa je za Nedelo povedal, da se bo jutri sestal s Vaskrsićem in mu poskušal pomagati. »Člani te družine so naši občani. Prepričan sem, da bomo našli rešitev. Pod milim nebom ne bodo ostali,« je zagotovil Rokavec.

Ustavna pritožba

Vaskrsićeva odvetnica Neža Dular iz Odvetniške družbe Čeferin je povedala, da je vložila ustavno pritožbo zoper sklep sodišča, nato pa bo sledila tožba zoper državo. Sodnica je namreč takoj po neuspešni prvi dražbi (7. oktobra) 19. oktobra leta 2010 prejela predlog upnika (Vo-Ka), da se Vaskrsiću zarubi denar z njegovega računa, in 26. oktobra še predlog istega upnika, da se dolžniku rubi plača. O teh dveh predlogih je odločila šele čez mesec dni, to je 22.

novembra 2010, potem ko je štiri dni prej hišo že prodala za polovično ceno. Ta njena dejanja so nezakonita, ker bi morala o predlogih upnika odločiti hitro, kar ji narekuje 11. člen zakona o izvršbi in zavarovanju, pravi Dularjeva. Če bi sklep udejanjila, druge dražbe sploh ne bi bilo. Oba predloga sta očitno ves mesec ostala v njenem spisu in je ukrepala šele, ko je bilo že prepozno. »Menim, da bi sodnica morala upoštevati ustavno načelo sorazmernosti, saj se za tako nizek znesek ne sme rubiti cele hiše,« je poudarila Dularjeva.