Patria: po sledeh najtransparentnejšega nakupa v zgodovini

Pod krinko javnega naročila zaupne narave se, z dobro utečenimi vezmi, skriva posel, ki ga je izpeljala kriminalna združba.

Objavljeno
02. maj 2012 21.04
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika

Ljubljana – Pečanje s podkupninami, industrijsko vohunjenje ter organiziranje in vodenje kriminalne združbe so glavni očitki, ki v obliki utemeljenih sumov bremenijo obdolžence v zadevi Patria. Afera, s katero so se temeljito ukvarjala vrhovna tožilstva treh držav, je nastala zaradi slovenskega nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov leta 2006.

Čeprav so tožilska obtožna predloga in obtožnica v zadevi Patria spisani že lep čas, sodna procesa potekata le v Avstriji in Sloveniji, kjer postopek traja najdlje – od lanske jeseni.

Finska: 17 osumljenih

Na Finskem, kjer se je predkazenski postopek končal oktobra lani, vseh 17 osumljenih finskih državljanov pa je na zaključno poročilo kriminalistov tudi že odgovorilo, je sodišče zdaj v fazi preverjanja listin, ki jih je dobilo od tožilstva oziroma od glavnega preiskovalca zadeve Patria, Kaja Erika Björkqvista. Deset finskih državljanov je osumljenih kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem podkupnin, šest jih je osumljenih industrijskega vohunjenja, eden pa krivega pričanja v času preiskave. Za primerjavo: proces, povezan s sumi podkupovanja vodilnih mož Patrie pri prodaji orožja Egiptu med letoma 1999 in 2006, se je končal šele lani poleti: štirje nekdanji Patrijini možje so bili spoznani za krive prirejanja računovodskih izkazov, pri čemer jih je sodišče v Tamperi oprostilo obtožb podkupovanja egiptovskih uradnikov.

Avstrija: Obtoženi imajo težave z doslednostjo

Z zaslišanjem prič iz slovenskega političnega vrha, ki naj bi prek videokonference potekalo v prihodnjih tednih, se bo sojenje v zadevi Patria na Dunaju prevesilo v sklepno fazo. Sodišče je doslej zaslišalo vse štiri obtožene avstrijske državljane, peti med obtoženimi, poslovnež slovenskega rodu Walter Wolf, pa se sojenju izmika.

Domnevna bolezen mu namreč onemogoča pot iz Kanade, katere državljanstvo ima (poleg slovenskega, hrvaškega in nemškega). Tožilstvo je zanj zaradi izogibanja zahtevalo aretacijo, na sodišču pa zaradi interesa v postopku ne povedo, ali so nalog zanjo tudi izdali.

Prvoobtoženi na dunajskem procesu je sicer avstrijski poslovnež in lobist Hans Wolfgang Riedl, ki se zavzeto udeležuje vseh obravnav, tudi ko ga ni med zaslišanimi. Riedl je obtožen kar petih kaznivih dejanj: dajanja podkupnine, izdaje poslovne skrivnosti, ustanovitve kriminalne združbe, poskusa prevare in davčne utaje.

Med sojenjem, ki bi se lahko končalo junija, manj kot pol leta po začetku procesa, je tožilec s pomočjo sodišča večkrat razgalil nedoslednosti v izpovedih obtoženih, zelo očitno je tudi izmikanje odgovorom oziroma izgovarjanje, da se dogodkov ne spomnijo. Riedlov nekdanji finančnik Walter Eigl se na primer nikakor ni mogel spomniti, ali je Riedl v njegovi navzočnosti dvignil 300.000 evrov ali ne. Riedl pa je imel že na začetnem, kar pet ur trajajočem zaslišanju težave s pojasnjevanjem svoje vloge v postopku prodaje oklepnikov Sloveniji. Večkrat je na vprašanje sodnice odgovoril z več možnimi odgovori ali pa se razlogov za svoja dejanja ni spomnil. Pogosto se je tudi skliceval na voljo Walterja Wolfa. »Ali vi vedno naredite, kar vam rečejo?« je bila takrat ostra sodnica Marion Zöllner.

Sodišče na Dunaju je doslej poleg obtoženih – poleg Wolfa in Riedla so to še Wolfov sodelavec Hans-Peter Wilhelmer ter nekdanja uslužbenca podjetja Magna Steyr Wolfgang Albrech in Wilfried Karlhofer (obtožena izdaje poslovne skrivnosti) – zaslišalo še šefa finskih preiskovalcev Kaja Erika Björkqvista, slovenske kriminaliste in bančne uslužbence, ki so sodelovali pri finančnih transakcijah.

Ljubljana: Riedlovo zaslišanje kot zavlačevanje?

Sojenje slovenski peterici obtoženih: predsedniku vlade in SDS Janezu Janši, nekdanjemu prvemu možu HSE Jožetu Zagožnu, brigadirju Tonetu Krkoviču, direktorju Rotisa Ivanu Črnkoviču in Wolfu, se je na okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra lani. Obtožni predlog jih bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa 135 finskih oklepnikov Patria. Vseh pet omenjene očitke zanika.

Sodišče je izvedlo že kopico dokazov in vpogledov v številne listine, pred ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klajnšek pa so svoje videnje dogodkov kot priče med drugimi že predstavili nekdanji prvi mož Petrola Marko Kryžanowski, ki je pred Petrolom vodil AC-Intercar, konkurenta Rotisa za slovensko zastopstvo Patrie, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in predsednik upravnega odbora skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček, Wolfova partnerka Edna Kernc, uslužbenec avstrijske bančne poslovalnice Steiermärkischen Bank und Sparkasse v Lipnici Emil Czernetz ter Miha Matek, Bojan Pograjc in Marko Grubar, ki so zaposleni na obrambnem ministrstvu.

Ljubljansko okrajno sodišče namerava prek videokonference zaslišati prvoobtoženega v avstrijskem procesu, Hansa Wolfganga Riedla, direktorja družbe ICB Hans-Petra Wilhelmerja in bančnika Christiana Ivanovskega. Dva taka poskusa do zdaj sta se izjalovila, vendar bo ljubljansko sodišče vztrajalo pri svoji zahtevi.

Sodišče se ves čas postopka ubada z odsotnostjo obtoženih in nekaterih prič. Največkrat sta na glavni obravnavi manjkala predsednik vlade Janša, ki je v opravičilo po svojem odvetniku Zdenku Matozu največkrat zapisal, da ima neodložljive državniške obveznosti, in Walter Wolf zaradi zdravstvenih težav. Kot zatrjuje njegov odvetnik Andrej Kac, je Wolf sposoben za sodelovanje na sojenju, ni pa zaradi zdravstvenih težav sposoben za dolgo potovanje z menjavo časovnih pasov. Za namerno zavlačevanje ima tožilstvo tudi zahtevo zagovornikov obtoženih, da se na ljubljanskem sodišču fizično soočijo Riedl, Wolf in Janša.

Izbran tisti, ki so ga predlagali lobisti

Patrio, katere lastnika sta država Finska (73,2-odstotna lastnica) in evropski letalski in obrambni koncern EADS (26,8-odstotni lastnik), je v Sloveniji sprva nameravalo zastopati podjetje AC-Intercar, slovenski zastopnik koncerna EADS. Kot je razvidno iz nekaterih dokaznih dokumentov v zadevi Patria, so to v času priprav nakupa pričakovali tako iz Patrie kot z našega gospodarskega in obrambnega ministrstva. Pa vendar Intercar, zakoniti zastopnik Patrijinega manjšinskega lastnika, pri oklepniškem poslu ni sodeloval.

Dobra dva meseca pred pozivom obrambnega ministrstva za nakup oklepnikov, 1. oktobra 2005, so na sestanku pri Zagožnu na sedežu HSE Riedl, Črnkovič in Krkovič namreč uspešno zlobirali, da je Reijo Niittynen iz Patrie vodstvu svojega podjetja predlagal, naj Patrio v slovenskem nakupu zastopa Črnkovičevo podjetje Rotis. Vzroki za tako odločitev so po zapiskih Niittynena eksplicitno politični: »Mediji bi Patrio označili za privrženko prejšnje vlade«, »Predsednik Intercarja je bil vidni član prejšnje vladajoče stranke«, »Gospod Zagožen je spomnil, da so sedaj z Janševo vlado razmere popolnoma drugačne«.

Založena depeša avstrijskega Interpola

Druščina, ki je Patrijinega zastopnika za slovenski nakup (enako vlogo je imel tudi pri poslu Patrie s Hrvaško) prepričala, da je upošteval njihove ideje, naj bi po Riedlovih besedah, na nedavnem zaslišanju na Dunaju, delovala pod Janševim patronatom.

Janševa vloga v dokaznem gradivu sicer ni nikjer podkrepljena z materialnimi dokazi, velja pa omeniti, da se je depeša, s katero so avstrijski organi pred dobrimi petimi leti slovenskemu Interpolu naznanili pretok sumljivega denarja finskega izvora med Wolfovim in Riedlovim transakcijskim računom, založila. Zakaj slovenski organi v več kot letu in pol niso odgovorili na natančno poročilo avstrijskih kolegov, ki so ocenili, da so sumljive denarne transakcije v višini 2,3 milijona evrov povezane z nakupom oklepnikov v Sloveniji, se natančno ne ve. Vemo pa, da so telekomunikacijski operaterji prav v tem obdobju skladno z zakonom o varovanju podatkov naročnikov lahko mirno trajno izbrisali vse podatke sodelujočih pri poslu.