Odkrili nedotaknjena okostja jamskega medveda v zaledju Cerkniškega polja

Jamarji so odkrili nadaljevanje jame Čolniči. Po ponedeljkovemu dežju prodiranje globje končano do naslednje suše.

Objavljeno
21. september 2011 10.53
Posodobljeno
21. september 2011 11.30
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Gornje Jezero – Jamarji Društva ljubiteljev Križne jame in Društva za raziskovanje jam Ljubljana so odkrili nadaljevanje jame Čolniči v jugovzhodnem zaledju Cerkniškega polja na območju podzemnega toka Obrha med ponorom Golobina in izvirom Cemun.

Po težko prehodnih prvih 600 metrih jame, ki so jo odkrili pred dvema letoma, so se tokrat priplazili do širokih in visokih rovov pa tudi do številnih dobro ohranjenih ostankov jamskih medvedov. Jamarji si prizadevajo odkriti še neraziskane dele podzemnega toka Ljubljanice.

Pred dvema letoma, v času podobne suše kot je bila letošnja, so se jamarji Društva ljubiteljev Križne jame spustili v Čolniče, enega od tedaj suhih izvirov Obrha v smeri proti ponoru loškega Obrha Golobina jama pri Danah. Takrat so odkrili in raziskali 600 metrov suhih, ozkih in zavitih rovov proti Loški dolini. Pred dnevi so po isti poti prišli naprej do precej večjih in višjih rovov, ki jih voda redko ali sploh ne zaliva več. Stropovi rovov, že kar dvoran, so visoki od šest do 20 metrov, v širino pa od šest do 30 metrov.

»Radi bi našli podzemni tok Ljubljanice od Loške doline do Cerkniškega polja, saj do zdaj poznamo samo ponorne dele v Golobini in nato izvire na cerkniški strani, med njima pa je 1,5 kilometra zračne razdalje, oziroma podzemlja, ki ga še ne poznamo,« je za Delo povedal Matej Kržič iz DLKJ. V novem delu jame so našli kapnike, tudi skupino 1,6 metrov dolgih špagetov, ponvice in druge podzemne kraške pojave, na treh nahajališčih pa tudi veliko število lepo ohranjenih ostankov jamskih medvedov.

»Ti se kot odkritja v jamah že redko pojavljajo. Ostanki, ki smo jih našli v novoodkriti jami, so lepših kot primerki iz Križne jame. Najdeni so bili nedotaknjeni, ležali so točno tako, kot so padli, in so zato zelo lepo ohranjeni,« je pojasnil Kržič.

Odkritja nove jame se je zelo razveselil tudi upokojeni geolog dr. France Šušteršič: »Podvodne poti reke sedmerih imen, Ljubljanice, med Cerkniškim jezerom, Postojnsko jamo in Planinskim poljem so bile že dlje časa vsaj deloma odkrite in raziskane. Nekdanja popolna enigma med Ljubljanskim barjem in Planinskim poljem je bila razkrita pred 15 leti, zdaj pa so jamarji odkrili nov del podzemnega toka še na pritočni strani Cerkniškega polja. Golobina je znana ponorna jama, Čolniči in Cemun pa kot velika izvira, a se je le slutilo, kaj je pod njima. Presenečenje je, da so tam, kjer ni nihče pričakoval, odkril tako ogromno suho jamo,« je za Delo komentiral France Šušteršič, Matej Kržič pa je povedal, da je po ponedeljkovemu dežju prodiranje globje v jamo spet končano za nekaj let oziroma do naslednje suše. Naprej skozi jamo se bodo morali prebijati ali skozi tri sifone ali skozi dva velika podora.