Poslancem koalicije s pomočjo njenih satelitov iz Desusa, SNS in manjšin včeraj ni uspelo zbrati 46 glasov za izvolitev novega ustavnega sodnika, sicer avtoritete na področju rimskega prava, 72-letnega Janeza Kranjca. Pred današnjo obravnavo enega najpomembnejših projektov vlade Janeza Janše – ustanovitve demografskega sklada – in četrtkovim končnim glasovanjem o predlogu zakona prav tako še ni gotovo, ali bo ta deležen potrebne podpore za potrditev.

Zdi se, da bo Janša težko uspešen tudi pri kandidaturi Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo, je slišati iz opozicijskih vrst.

Če je glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika (45 poslancev je glasovalo za, 43 proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna) nekakšen lakmusov papir za usodo zakona o demografskem skladu, je mogoče že zastaviti vprašanje, kaj bo vlada v aktualnem razmerju sil do volitev sploh še lahko uspešno spravila skozi zakonodajno proceduro.

»Organi stranke poslancem sicer ne morejo zapovedovati, kako naj ravnajo, saj so izvoljeni od ljudstva in lahko glasujejo po svoji vesti. A če nikoli ne upoštevajo stranke, potem je nekaj zelo narobe, ali s stranko ali pa s poslanci,« je dejal predsednik Desusa Ljubo Jasnič po včerajšnjem sestanku s poslansko skupino, na kateri so poskušali poenotiti stališča pred četrtkovim glasovanjem o zakonu o demografskem skladu.

Strankine poslance je Jasnič pozval k premisleku o ustreznosti zakona, ki po njegovem mnenju ni to, za kar se zavzema Desus. Ali bodo zakon v četrtek podprli ali ne, pa ni znal napovedati. »Ne eno ne drugo glasovanje verjetno za poslance osebno ni dobro, vendar se morajo sami odločiti,« je izjavil.

Če za Roberta Polnarja ni dvoma, da bo predlog podprl tudi v tretji obravnavi, naj bi preostali trije poslanci (Franc Jurša, Branko Simonovič in Ivan Hršak) še kalkulirali, kaj storiti.

V SD zanikajo dogovore pod mizo

Medtem pa po političnih kuloarjih že krožijo različne špekulacije o dogovorih, ki da se skušajo sklepati s poslanci Desusa v zameno za to, da bi končno zares prestopili v opozicijo, v kateri so formalno od lanskega decembra, in prenehali glasovati s koalicijo.
Če podporo Janezu Janši odrečejo, naj bi jim bilo po teh špekulacijah obljubljeno politično preživetje tudi v prihodnje oziroma da bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah lahko kandidirali v svojih okrajih tudi s podporo SD.



»Veliko je govoric, vendar pogovorov na to temo ni bilo. Prioriteta ne smejo biti politični položaji, ampak glas 677.000 ljudi, ki si želijo spremembe. In te spremembe so odvisne predvsem od poslancev Desusa,« je za Delo zatrdil generalni sekretar SD Dejan Levanič. Stranka bi po naših informacijah imela z morebitno podporo pri vnovični izvolitvi Desusovih poslancev precej internih težav; ideja je povsem nesprejemljiva predvsem za lokalne odbore SD v slovenski Istri, kjer v skupno kandidaturo Branka Simonoviča zagotovo ne bi privolili.

Na vprašanje, koliko zdajšnjih poslancev Desusa bi lahko kandidiralo na prihodnjih volitvah, je Jasnič sicer odgovoril, da kolikor jih on razume, se bodo vsi upokojili. To po naših informacijah sicer ne drži povsem, saj si nekateri prizadevajo priti v zavetje neke druge stranke.

Na vprašanje, ali bi bila potrebna nova koalicija, pa je Jasnič odgovoril, da bi morali prenoviti vse, saj da je nedeljski referendum veliko povedal, in tisti, ki zna razmišljati, bo moral potegniti poteze tudi zase.

V opozicijskih vrstah sicer ocenjujejo, da bodo Janševe načrte uspešno zrušili ob petkovem odločanju o kandidatu za ministra brez resorja, ki naj bi usklajeval delo ministrstev pri digitalni preobrazbi Slovenije. V koaliciji pričakujejo dovolj glasov za imenovanje kandidata, čeprav mu podporo poleg koalicijskih strank, ki imajo 38 glasov, za zdaj obljublja še opozicijska SNS s svojimi tremi poslanci. Za imenovanje ministra je potrebna večina navzočih poslancev.