Nočna drama pri glasovanju o transferjih
Kot je znano, je vlada predlagala, da se socialni transferji prihodnje leto ne bi usklajevali skladno z zakonom, temveč le za 70 odstotkov rasti življenjskih stroškov. Na presenečenje marsikoga – ali pa tudi ne – pa je večina tistih, ki so o tem glasovali, potrdila amandma opozicijskih SDS in NSi, po katerem se bodo transferji leta 2024 indeksirali v višini 100 odstotkov inflacije. Kako?
Do točke o dopolnilih k 64. členu zakona o izvajanju proračuna, okrog 21.30, je glasovalo večinoma po 82 ali 83 poslancev. Ko pa je prišel na vrsto ta amandma, je kvorum zagotovilo le 64 poslancev, čeprav ni bilo videti, da bi kdo zapuščal dvorano. Med njimi jih je 34 podprlo predlog SDS in NSi (poleg njihovih predstavnikov še Mojca Šetinc Pašek in, kot je vnaprej napovedal, poslanec Levice Miha Kordiš), 28 pa jih je bilo proti. To pomeni, da je obveljal opozicijski člen.
Pregled glasovanja kaže, da se nobeden izmed predstavnikov SD in Levice, ki so sicer sodelovali pri vseh drugih dotedanjih točkah, sploh ni prijavil za glasovanje, tako pa se je izpisalo tudi več poslancev Gibanja Svoboda.
Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je zato takoj zahteval premor, ki naj bi najprej trajal 15 minut, a so ga potem še nekajkrat podaljšali. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sporočila, da preverjajo, ali se je mogoče zgodila kakšna tehnična napaka, zaradi česar naj bi se morali obrniti na zunanje izvajalce. Pregledali so tudi posnetke kamer.
Po več kot pol ure odmora se je več predstavnikov Gibanja Svoboda zavzelo za forenzično preiskavo dogajanja, Lena Grgurevič in Miha Lamut sta se izpostavila, da sta zagotovo prijavila navzočnost in tudi dala glas proti, pa nista zabeležena. Več drugih poslancev največje koalicijske stranke je opozorilo na resnost situacije, če so zatajile naprave, in to ravno pri tem členu. Slišati je bilo dvome o posegu človeškega faktorja, pa teorijo o možnosti, da se je ravno posodabljal sistem windows in se zato ni prikazal dejanski izid, menda je v enem od parlamentov na severu Evrope nekoč kozmični dež vplival na glasovalne naprave. Kar nekaj je bilo tudi predlogov, kaj zdaj narediti, med drugim, da bi, dokler se ne potrdi, kaj je s tehniko, glasovali z vstajanjem s stola.
Poslanka Levice Nataša Sukič je izrazila dvom, da je bila res kriva tehnika, in povedala, da ona pač ni pritisnila na gumb. V opoziciji pa so se večini argumentov največje vladne stranke odkrito smejali. Tako izvajanje Danijela Krivca (SDS) kot Aleksandra Reberška (NSi) je šlo v smislu, naj ne iščejo krivca v napravah in naj se sprijaznijo z rezultatom.
Nekaj minut pred polnočjo je predsednica državnega zbora sejo prekinila do četrtka opoldne. S predsedniki poslanskih skupin in vodji strokovnih služb so se po njenih besedah dogovorili, da je treba opraviti dodatna testiranja oziroma tehnično nesporno ugotoviti, kaj se je zgodilo, ter raziskati dejstva, za kar je potrebno nekaj časa. »Tehnična zadeva je, kaj se je dogajalo, mora biti brez vsake sence dvoma. Konec koncev je glasovanje temelj parlamentarne demokracije,« je sklenila Urška Klakočar Zupančič.
