Nehvaležno delo izvršiteljev: odnesejo celo zlato ribico

Izvršitelji so gotovo eni manj priljubljenih ljudi, saj ko potrkajo na vrata stanovanja, to navadno ne pomeni nič dobrega.

Objavljeno
03. marec 2012 20.05
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Vendar treba je vedeti, da se posla ne lotevajo iz lastnega veselja, ampak so pri delu vezani na zakon in navodila sodišč.

Kako nehvaležen poklic je to, je mogoče razbrati že iz dejstva, da je večina izvršiteljev naša vprašanja preprosto ignorirala, drugi pa so nas odslovili z zelo skopim odgovorom. Nekaj več o njihovem delu nam je zaupal le Zoran M. Kuret, predsednik Zbornice izvršiteljev Slovenije.

Zanimalo nas je, katerih predmetov izvršitelj kljub pravnomočnemu sklepu ne sme odvzeti. Sogovornik pojasni, da je to natančno določeno v zakonu, kjer je naveden seznam za rubež prepovedanih premičnin. To so seveda nujno pomembni predmeti, kot recimo obleka, obutev, perilo in nujni gospodinjski pripomočki.

Zadnjo ima sodišče

Dolžnik lahko ostane tudi brez hrane in kurjave, a le presežka zaloge, ki jo on in člani njegovega gospodinjstva potrebujejo za več kot pol leta. Kmetovalcem, denimo, ne smejo odpeljati živine in delovnih naprav, ki jih nujno potrebujejo za kmetijsko dejavnost. Tudi krmo za živino, ki zadošča za štiri mesece, morajo izvršitelji pustiti pri miru.
Malo drugače je z redi, medaljami, poročnimi prstani, slikami in fotografijami družinskih članov. Te pod določenimi pogoji lahko odvzamejo. Če se izvršitelj in dolžnik spreta glede tega, katerih stvari ne smejo zarubiti, ima zadnjo besedo sodišče.

Po črki zakona lahko dolžnik ostane celo brez psa, hrčka ali zlate ribice. Zoran M. Kuret razkrije, da hišnih ljubljenčkov zakon ne omenja kot nečesa, na kar je izvršba nedopustna.

Ker so izvršitelji na videz povsem običajni ljudje, imajo včasih težave z avtoriteto ter zagotavljanem reda in miru pri izvršilnem postopku, zato brez represivne palice žal ne gre. Dolžnik pa s tem, ko si za vrat nakoplje še može v modrem, navadno še globlje zabrede v stroške.

Kuret ob tem pristavi, da je oviranje dela izvršitelja kaznivo dejanje, vendar se po njihovih izkušnjah ne kaznuje ali pa so sankcije zelo blage. Ko sta pred časom dolžnika izvršitelju in njegovi pomočnici na Dolenjskem grozila z orožjem in jima celo protipravno odvzela prostost, je sodišče sklenilo, da je pet mescev pogojne zaporne kazni ustrezna sankcija.

Grožnje, goljufije

Preglavic pa izvršiteljem ne povzročajo le tisti, ki bi njihovo delo radi preprečili z grožnjami in silo, saj se srečujejo tudi z bolj prefinjenimi prijemi. Gre za nezakonite, prikrite in navidezne pravne posle, s katerimi poskušajo zamegliti in prikriti izvor in lastnino premičnin v posesti dolžnika.

»Takšne kršitve so pogoste predvsem v gospodarskih zadevah. Odkrivati jih je zelo težko, še teže pa je izpodbijati takšen pravni posel. To se zgodi, ko neki gospodarski subjekt (dolžnik) s pogodbo prenese svoja proizvodna sredstva in zaloge na drug gospodarski subjekt, ki to vknjiži v svoja osnovna sredstva. Kupnina navadno ni plačana ali pa so premičnine prenesene za zanemarljivo vrednost.«

V nekem primeru je, denimo, dolžnik zatrjeval, da je specializirano napravo za obdelavo kovin prodal (družbi svojega kolega) za 130 evrov. Sledil je sodni spor, dolg 14 mesecev, ki se je k sreči končal ugodno za upnike. »Isto napravo so na dražbi prodali za 25.000 evrov. Reševanje podobnih prevar zahteva sodelovanje vseh institucij sodne in izvršilne oblasti ter dosledno sankcioniranje odgovornih, od družbenikov, članov uprav do poslovodnih organov gospodarskih družb,« sklene sogovornik.

Iz Nedela